Z združitvijo Bocenske hranilnice Sparkasse in čedajske banke CiviBank ne bi prišlo do izničenja manjše banke (v tem primeru čedajske), ampak bi omogočili prihodnost dvema srednjima oz. majhnima bančnima zavodoma, da bi se soočala z izzivi tržišča. Cilj je, da raste tudi CiviBank, da se izboljša kakovost storitev in pozornost do strank, ob zagotovitvi dvojezičnega poslovanja pa bi nova stvarnost imela lahko tudi posluh za sodelovanje v prostoru Alpe-Jadran. To je bilo slišati na sinočnjem (13. aprila) informativnem dogodku za pripadnike slovenske narodne skupnosti o javni ponudbi za nakup delnic CiviBank, ki jo je decembra leta 2021 izdala južnotirolska banka Sparkasse. Srečanje sta, tudi tokrat v Kulturnem domu v Gorici, kjer je le nekaj dni prej potekalo srečanje slovenskih delničarjev z vodstvom čedajske banke, priredila Slovensko deželno gospodarsko združenje in sama Sparkasse. To s ciljem, da bi delničarji prejeli čim bolj popolno informacijo, na podlagi katere bi se naposled odločili, je uvodoma dejal predsednik SDGZ Robert Frandolič.
Operacijo sta orisala generalni in izvršni direktor Sparkasse Nicola Calabrò in slovenska kandidatka bocenske hranilnice za članico novega upravnega sveta CiviBank Lidia Glavina. Prvi je uvodoma poudaril veliko občutljivost lastnega zavoda za avtonomijo, ozemlje in jezikovne manjšine, saj sta nemška in ladinska skupnost del identitete tega zavoda. Direktor Sparkasse je prepričan, da je srednje velika loz. majhna banka lahko še bližja stranki kot velike banke, zato so si zamislili projekt rasti, pri čemer so mislili, da bi lahko bila CiviBank zelo lepa priložnost za obe banki. Že takoj so zato predlagali oblikovanje nove bančne skupine in sprva so želeli, da bi upravni svet čedajske banke operacijo videl kot prijateljsko, s stičnimi točkami ter zagotovili in avtonomijo. Vendar so po njegovih besedah v Čedadu hoteli v novem upravnem svetu imeti večino, kar pa bi bilo za Sparkasse, ki bi prevzela večji delež v CiviBank, nelogično. Zato dogovora ni bilo. Javno ponudbo za nakup so utemeljili s ceno 6,50 evra za posamezno delnico, kar je za več kot 23 odstotkov višja cena od uradne vrednosti CiviBank, ki je svojčas določila ceno v višini 5,28 evra za posamezno delnico. Ob tem Sparkasse ponuja tudi nakup t.i. warrantov oz. nakupnih bonov, ki jih imajo v lasti zgodovinski delničarji, po 0,1575 evra za posamezni bon, k temu pa je treba dodati še »premijo zvestobe« v višini 0,40 evra za posamezni bon. Gre za primerno in korektno ponudbo, delničarji pa imajo čas do 6. maja, da se izrečejo, je dejal Calabrò, po čigar besedah kdor se ne bo odločil za prodajo svojih delnic lahko tvega tudi vrnitev v položaj nelikvidnosti, saj bo po 6. maju vrednost delnic določalo tržišče. Zanikal je tudi, da bo Bocen upravljal vse, saj bo čedajska banka ohranila svojo avtonomijo.
Lidia Glavina pa je izziv kandidature za članico v novem upravnem svetu sprejela, ker bi se ukvarjala tudi z aktivno banko in kaj doprinesla k slovenski skupnosti v Italiji. Pomembno je, da se nadaljuje s tistim, kar se je že delalo ter gledati naprej, da bo banka boljša. Govornica je podala vizijo banke, ki mora biti pripravljena na izzive, ki so pred njo, dalje banke, ki živi z ozemljem, ki ima posluh in je kapitalsko ustrezna. Zanjo je Sparkasse ena boljših možnih izbir. Drugi kandidat za upravni svet, Silvano Chiappo, pa je poudaril pomen obmejne lege in prisotnosti Slovencev, ki poznajo tudi stvarnost v Sloveniji, zato bi lahko imeli aktivno vlogo mostu do gospodarstev na drugi strani meje.