»Gorica si častnega občana, kakršen je Mussolini, ne zasluži«

»Tukaj smo, ker se zoperstavljamo fašizmu, ki nikakor ni zgolj stvar preteklosti, temveč je še kako prisoten v naši družbi,« je včeraj pred goriško mestno hišo pojasnil Sergio Pratali Maffei, eden od pobudnikov shodov, ki bodo pod geslom Evropska prestolnica hinavščine / Mussolini ni moj someščan potekali vsako drugo ali tretjo soboto v mesecu.

Prvi tovrsten shod je skupina kulturnih delavcev, umetnikov in drugih občanov Gorice in Nove Gorice priredila 1. februarja; ker doslej glede njihovih zahtev - odvzema častnega meščanstva Benitu Mussoliniju, praznovanja 25. aprila in prekinitve prakse sprejemanja združenja veteranov X Mas na goriški občini - s strani mestne uprave ni bilo odziva, so se odločili, da s protesti nadaljujejo.

Pred goriško mestno hišo se je včeraj kljub dežju zbrala petdeseterica ljudi. Po uvodnih besedah Pratalija Maffeija sta dekleti v slovenščini in italijanščini prebrali sporočilo, v katerem so organizatorji spomnili na gorje, ki ga je v naših krajih povzročil fašizem z Ducejem na čelu, in izrazili prepričanje, da je ravno kultura najmočnejše orodje za izkoreninjenje vseh oblik nasilja, ksenofobije in rasizma.

Na kitaro sta zaigrala pevka Paola Rossato in glasbenik Toni Bruna, navzoči pa so prisluhnili tudi posnetku pisatelja Angela Florama. Spomnil se je besed Piera Calamandreija o ustavi, ki je »kos papirja«, a hkrati »oporoka stotisočih umrlih«, ki je ne smemo pozabiti. »Zaradi svoje bogate zgodovine in tudi bolečine, ki jo je izkusila, si Gorica ne zasluži, da bi imela med svojimi častnimi meščani Mussolinija,« je dejal Floramo, ki meni, da bi bil odvzem častnega naziva »iz etičnega in moralnega vidika zelo pomembno dejanje«.

Naslednja shoda bosta na trgu pred goriško mestno hišo potekala 12. aprila in 17. maja med 10. in 12. uro. Organizatorji še naprej zbirajo tudi podpise občanov, ki se želijo simbolično odpovedati goriškemu občanstvu, ker nočejo biti Mussolinijevi someščani. Konec vsakega meseca bodo italijanskemu predsedniku republike Sergiu Mattarelli, na katerega so 8. februarja že naslovili 890 podpisov, pošiljali še dodatne.