Benečija danes ni več »terra incognita«, kot je bila

Šesti protagonist projekta Koderjana, pri katerem v okviru Postaje Topolove sodeluje KD Ivan Trinko, je bil pesnik Matjaž Pikalo, ki je tudi lider glasbene skupine Autodafé. Med svojim bivanjem v Topolovem je Pikalo dobil navdih za otroško pesniško zbirko »Zverinice prijateljice« in ji dodal še zgoščenko , ki vsebuje štirinajst pesmi. Šestindvajset pesmi o zverinicah prijateljicah pa je nato v italijanščino prevedel Miha Obit, za ilustracije pa je poskrbel Cosimo Miorelli.

V Topolovem si nastopal že v prvih letih Postaje, lani pa si bil gost Koderjane. Kako sta se po tvojem v teh letih spremenili vas in Benečija? In kako Postaja?
»Ko pridem v Topolovo se še zmeraj počutim tako, kot bi prišel domov. Vse mi je domače – vaško okolje, arhitektura, narava … Ko sem v vasi, ali pa pri maši slišal slovensko besedo, se je moj občutek domačnosti še povečal. Sem pa opazil, da je v teh letih postala vas vikendaško naselje, ljudje uporabljajo hiše bolj za vikend, čez teden pa vas sameva. Manj je tudi staroselcev, nekateri so pomrli, v vasi vztrajajo le še redki, njihovi potomci hočejo živeti v mestu. Zdi se mi, da je bila Benečija – pa ne samo ona – od slovenske osamosvojitve naprej precej zapostavljena, za kar je kriva politika, ki ni videla dlje od Ljubljane, krajev v zamejstvu, kjer živijo Slovenci, pa sploh ne. Na srečo so nekateri zavedni posamezniki vzeli stvari v svoje roke, lep primer je ustanovitev dvojezične šole v Špetru. Po zaslugi takih in podobnih prizadevanj Benečija ni več terra incognita, kar je doslej za marsikoga bila. Zasluga za prepoznavnost teh krajev gre tudi organizatorjem Postaje, ki so iz nje naredili globalni projekt, znan marsikje po svetu.

Kako je nastala ideja o zverinicah?
»Za pesmi o zverinicah nisem imel nobene ideje, preprosto so se zgodile. Živali so bile namreč moja edina družba med enotedenskim bivanjem v vasi. Sem pa že dolgo nazaj pomislil, da bi napisal nekaj pesmi za otroke, nisem imel pa nobene ideje, kako in kaj. Potem pa je prišlo povabilo za rezidenco in ko sem prebiral knjige, ki so v zbirki Koderjana izšle, sem naletel tudi na knjigo Iztoka Geistra. Spomnila me je na zverinice iz Rezije in od tod do zverinic prijateljic je bil samo še korak. Navdih, ki je prišel, je bil tako silovit, da sem v enem tednu napisal čez dvajset pesmi od sedemindvajsetih! Takrat nisem imel pojma, da bom nekatere od njih uglasbil«.

Si pesnik in pisatelj, kako se pa vključuje to delo v tvojo literarno produkcijo?
»Lahko rečem, da se to delo odlično vključuje v mojo literarno produkcijo, morda predstavlja celo njen vrh, saj sem poleg tega, da sem pesnik in pisatelj, tudi še kaj drugega – muzikant, igralec, pevec, skratka, kantavtor. V delu, kakršna je knjiga pesmi, ki ji je dodana zgoščenka, se lahko vsi našteti talenti lepo izrazijo. Ugotavljam, da je kombinacija teh dveh medijev – knjige in zgoščenke – zame idealna. Vanjo včasih vključujem tudi film. Tako delam že od začetkov literarnega ustvarjanja. Poezijo sem takoj povezal z glasbo in drugimi mediji.«

S skupino Autodafé si posnel zgoščenko, ki vsebuje štirinajst pesmi z besedili iz knjige. Kako je potekal to delo? Si zadovoljen z rezultatom?
»Z rezultatom sem več kot zadovoljen, navdušen sem! Kot da bi celo življenje, ali pa svojo ustvarjalno kariero, čakal na ta projekt. Morda nekoliko pretiravam, hočem pa reči, da se zavedam, da se tak projekt zgodi enkrat na dvajset let, to vem iz izkušenj. Delo je potekalo kar nekaj časa – približno pol leta je minilo od prvih pesmic, ki sva jih uglasbila z Lukom Ropretom, v katerem sem našel izvrstnega sodelavca, pa do izida zgoščenke. Vmes pa je potekalo še snemanje, ki je bilo zelo naporno, saj smo pesmi – štirinajst njih, kar je polovica vseh pesmi v knjigi – posneli v dveh dneh! Kljub naporu, ki smo ga vložili v delo, ali pa prav zato, mi je le-to ostalo v nepozabnem spominu. Primorska oz. Benečija se je izkazala za idealno okolje za ustvarjanje oz. snemanje plošče, čisto po mojem okusu – podobno kot so ga slikarji nekoč našli v Provansi.«

Misliš, da bi moral dobiti projekt Koderjana oz. knjige, ki so nastale do sedaj, večjo pozornost v Sloveniji?
»Mislim, da ja, kar pa je povezano ne samo s promocijo, pač pa tudi s politiko, o čemer sem govoril prej. Poskušal bom narediti vse, da bo ustrezne pozornosti deležen tudi projekt Zverinice prijateljice. Najprej moramo izdelati ustrezno strategijo. Idej imam kar nekaj, najbolj pa si želim, da bi imeli čim več koncertov v Sloveniji, pa tudi v zamejstvu, kjer živijo Slovenci in njihovi otroci. Resnično verjamem, kot pravim v posvetilu, da bodo pesmice, ki sem jih napisal, otrokom v pomoč pri učenju slovenskega jezika in da se bodo slišale daleč po svetu.« (NM)

Več novic na www.primorski.eu