»10 februar ne dan zamer, temveč sprave«

»Svet se ni ničesar naučil od eksodusa Italijanov iz Istre in od drugih več ali manj nam bližjih tragedij, čeprav ima vsaka svojo značilnost in jih ne gre primerjati. Meje, ki vse bolj ločujejo, zidovi, izgoni, nasilne selitve ter deportacije in etnična čiščenja so sestavni del našega vsakdana. Naj bo zato dan spomina na fojbe in eksodus ne dan jeze in zamer, temveč dan, ko gradimo mostove, namesto zidov.« To je uvodna misel, ki jo je predsednik društva Giuliani nel mondo, ki združuje po svetu živeče Tržačane in Goričane, Giorgio Perini namenil pobudi bruseljske sekcije združenja.

Njegov predsednik Giulio Groppi je ob priložnosti dneva spomina v Bruselj povabil zgodovinarja in nekdanjega sindikalista Franca Belcija ter psihoanalitika Pavla Fondo. Medtem ko je prvi tudi skozi izkušnje svoje družine, ki je po rodu iz Pulja, predstavil svoja gledanja na polpretekla zgodovinska dogajanja, je Fonda z vidika psihoanalize poglobil takšne in drugačne zgodovinske travme, ki so doma v našem narodno mešanem okolju.

Groppi je stališča Belcija in Fonde označil kot pogumna in uravnotežena prispevka k dnevu spomina, v upanju, da 10. februar ne bo več dan razhajanj in obujanja starih zamer. Temveč, da bo s časom postal priložnost za boljše medsebojno razumevanje, kar ne pomeni, da je treba preteklost pozabiti. Skratka, dan sprave v sozvožju z evropskimi vrednotami.