Kako tvorimo pridevnike iz tujih priimkov na -ZZA?

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov. Na vaša vprašanja bo odgovarjala jezikovna svetovalka in članica Slorijeve Delovne skupine za slovenski jezik Andreja Kalc.

jezik@primorski.eu

Pozdravljeni,

vprašanje verjetno ni novo, vendar v časopisu najdem vse mogoče variante. Zanima me, kateri je pravilni zapis. Dipiazzov ali Dipiačev?

Zahvaljujem se za odgovor!

Kot vsa vprašanja, naslovljena na te in podobne jezikovne svetovalne servise, tudi to nima enoznačnega odgovora, ker gre za jezikovni pojav, ki se je začel obnašati v rabi drugače, kot določajo pravila, izhajajoča iz sistema knjižnega jezika. To opažamo tudi na Primorskem in v primorskih medijih, ki močno vplivajo na jezikovno zavest lokalne jezikovne skupnosti.

Pri takih primerih, ki bi se morali v skladu s slovenskim sistemom ravnati po vzorcu stric > stričev (torej ne stricev in ne Tomicov), ker se za glasovi c, j, č, ž, š in dž sistemski o preglasi oziroma spremeni v e. Toda tudi normativno sta določeni dve obliki, kot sledi: Cavazza > Cavačev in Cavazzev, Leibniz > Leibničev in Leibnizev, Tomizza > Tomičev in Tomizzev.

O tem se lahko prepričamo tudi v slovarskem delu pravopisa, ker imajo vsi trije omenjeni priimki svoje geslo. Najmanj pri primeru medijsko razširjenega priimka Cavazza bi pričakovali, da bo vsaj zaradi lektorskih posegov v korpusu standardne slovenščine, v Gigafidi 2.0 kak zadetek za obliko Cavačev, toda tam ne najdemo niti ene same pojavitve. Strinjati se moramo z jezikovno skupnostjo, ki se tej obliki zaradi njene nenavadnosti več kot očitno izogiba. Tako lahko tudi v Jezikovni svetovalnici beremo ugotovitev pravopiscev, da to pravopisno navodilo v praksi ni zaživelo, zato ga bo treba pri prenovljenih pravilih spremeniti.

Ob primeru nemškega filozofa Leibniza lahko vidimo, da v opisanem smislu niso težavna samo lastna imena iz italijanskega kulturnega okolja, temveč vsa, ki se končujejo na črko z, izgovarjamo jo seveda kot glas [c]. Zato tudi pravopisci dopuščajo nepodomačene oblike končnic, torej Cavazzev, Leibnizev, Tomizzev, D’Anunnziev. Pazimo, da nas ne bo zmotil ženski vzorec zaradi a-jevske končnice. Toda pazimo, ker oblike Tomizzin, Cavazzin, Dipiazzin nikakor niso sistemske, torej kršijo slovniška in pravopisna pravila. Tem sem moramo izogibati, čeprav zvenijo še tako imenitno. Vendar moške samostalnike na -a lahko sklanjamo po ženski ali po moški sklanjatvi, torej je prav z Dipiazzem in z Dipiazzo.