Humanost in humanitarnost

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov. Na vaša vprašanja bodo odgovarjali jezikoslovke in jezikoslovec SLORI-jeve Delovne skupine za slovenski jezik Matejka Grgič, Andreja Kalc, Maja Melinc Mlekuž in Damjan Popič.

jezik@primorski.eu

Kako bi lepše zapisali, da organiziramo zbirko za Ukrajino? Zanimajo me tudi slovenski izrazi za raccolta fondi in convoglio umanitario. Kako je bolj prav begunci ali prebežniki, v časopisih vidim oboje. Kaj pa human ali humanitaren?

Krizne razmere v ljudeh prebudijo sočutje, podporo, solidarnost, spodbudijo k pomoči pri lajšanju trpljenja in ohranjanju dostojanstva sočloveka v stiski. Tako ste tudi vi zapisali, da organizirate zbiranje humanitarne pomoči za državljane in državljanke Ukrajine. Bolje je napisati zbiranje (organiziramo zbiranje ali zbiramo), ne pa samostalnika zbirka (organiziramo zbirko; it. raccolta), v takšnem kontekstu namreč leksem zbirka ni v rabi. Lahko zapišete, da bo potekala humanitarna akcija (oz. akcija za zbiranje humanitarne pomoči) in v nadaljevanju opredelite, ali bo potekalo zbiranje materialne ali denarne pomoči (it. raccolta fondi) oz. doniranje finančnih sredstev. Convoglio umanitario so humanitarne pošiljke, torej pošiljke s človekoljubno pomočjo, na primer s hrano z dolgim rokom uporabe, higienskimi pripomočki, zdravili, sanitetnim materialom, medicinskimi pripomočki, zaščitno opremo, oblekami, odejami, spalnimi vrečami itd.

V medijih se poimenovanji begunec ali prebežnik (tudi pribežnik: ‘kdor kam pribeži’) pogosto pojavljata kot sopomenki. V SSKJ2 je begunec razložen kot ‘kdor (z)beži pred nevarnostjo ali neprijetnostjo’ ali ‘kdor se izseli v tujino iz političnih vzrokov’, pri leksemu prebežnik pa najdemo razlago ‘kdor prebeži’. Glagol prebežati ima razlago ‘z begom priti drugam, v drug kraj’. V Geografskem terminološkem slovarju termina prebežnik ne najdemo, begunec pa je definiran kot ‘politični migrant, ki mu država priselitve, navadno v dogovoru z OZN, iz humanitarnih razlogov omogoča začasno naselitev, vendar mu vedno ne prizna statusa političnega preganjanca’. Večjo pomensko razliko med izrazoma na primer najdemo v monografiji Prebežniki, kdo ste?, v kateri avtorice z izrazom prebežnik poimenujejo neformalni status ilegalnih tujcev, z izrazom begunec pa pravnoformalni status. Pomen besede begunec naj bi bil pravno povezan s statusom, pridobljenim po odobritvi prošnje za azil oz. zaščite in zatočišča.

Ne glede na poimenovanje statusa, ljudem, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, izkažemo humanost in humanitarnost. Med izrazoma obstaja pomenska razlika: human je po SSKJ2 tisti, ‘ki kaže v odnosu do okolja pozitivne moralne lastnosti, človeški’ oz. tudi ‘ki ima namen pomagati ljudem, človekoljuben’; humanitaren pa je ‘dobrodelen’. Rekli bomo torej humani odnosi, human človek, humana zakonodaja in humanitarna organizacija, humanitarni koncert, humanitarna dejavnost. Zaključujemo z željo, da bi z zavezanostjo k humanosti in humanitarnosti lahko zaustavili morijo.