ŠD Vesna čaka še na obnovo in širitev slačilnic

Kriška Vesna je čil in zdrav stotriletnik, ki pogumno zre v prihodnost. Kriško športno društvo je stoletnico praznovalo leta 2022. Od leta 2002 mu predseduje RobertoVidoni.

Kako bi ocenili trenutno »zdravje« kriške Vesne?

Bi rekel, da smo pri zelo dobrem zdravju. Zelo smo zadovoljni z delom, ki smo ga v vseh teh letih opravili na mladinskem področju. Uspeli smo dejansko vzpostaviti celotno mladinsko piramido, od ekipe U7 do mladincev, kar nam je v velik ponos. Povrh tega imamo tudi ekipi U16 in U19, ki nastopata v bolj zahtevnih deželnih prvenstvih, kar večkrat ni tako samoumevno. Vsako leto pa nekaj mladih nogometašev uspemo vključiti tudi v člansko ekipo, ki zdaj nastopa v 2. amaterski ligi, a to ni težava. Morda čez kako leto se bomo spet borili za višje lige.

Nekaj bi rad poudaril.

Prosim.

Ponosen sem, ker imam zelo aktiven in delaven odbor, v katerem je tudi veliko odbornic. To me zelo veseli. Ko imaš take odbornike, potem tudi z lahkoto opravljam vlogo predsednika. Vseeno bi izpostavil eno ime. Nataša Sedmak ima velike zasluge, da danes imamo tako obširen mladinski sektor.

Koliko let se že sistematično ukvarjate z mladinskim sektorjem?

Pravzaprav od začetka mojega predsedovanja. To se pravi od leta 2002.

Kdaj pa ste uspeli prvič sestaviti celotno piramido?

Če se ne motim, pred tremi ali štirimi leti. Da se pokažejo prvi rezultati, je treba marljivo in vztrajno delati veliko let, tudi kako desetletje. Zlahka pa se vse razbije.

Res je tudi, da je društvo odločno krenilo na to pot in koherentno vztraja ...

Vsi skupaj smatramo, da je ta edina prava pot, če želimo nekaj ustvariti in pustiti slovenskemu športu v Italiji. Imeti danes 110 mladih nogometašev je zelo lep rezultat in sad dolgoletnega truda.

Otroci pa ne prihajajo samo iz Križa, kajne?

Sploh ne. K Vesni prihajajo otroci vse od Opčin do Nabrežine. Smo neke vrste referenčna točka za mlade slovenske nogometaše iz zahodnega dela tržaške pokrajine. Ne smemo pozabiti pa, da nismo edino slovensko društvo, ki deluje na tem območju. Domača konkurenca sta Sistiana Sesljan in navsezadnje tudi proseškoPrimorje 1924, četudi letos zaradi raznoraznih težav nima mladinskih ekip. A če pridejo k nam, tudi iz krajev, ki nam niso prav blizu, pomeni, da se pri nas počutijo dobro, kar nam je v veliko čast.

Celoten daljši intervju lahko preberete v današnji (sredini) izdaji Primorskega dnevnika