Biblijski in antični idiomi v slovenščini

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
Na vaša vprašanja bodo odgovarjali jezikoslovke in jezikoslovec SLORI-jeve Delovne skupine za slovenski jezik Matejka Grgič, Andreja Kalc, Maja Melinc Mlekuž in Damjan Popič.

jezik@primorski.eu

Lepo vas pozdravljam. Prosim vas za pojasnilo, ali bi me razumeli, če bi komu v Sloveniji rekla, da se opravičujem za Pindarični let, ki sem ga naredila med razlago svojega stališča? Vnaprej se zahvaljujem za odgovor.

Biblični in antični idiomi ali celo frazemi so nedvomno pomembna plast evropskih kultur in v izdatni meri jih pozna tudi slovenščina. O tem je bilo narejenih kar nekaj raziskav oziroma primerjalnih študij. Velikokrat bi bilo težko ali nemogoče ustrezno obarvati jezikovna sporočila, če ne bi v slovarju na nas čakali že pripravljeni damoklejevi meči, gordijski vozli, salomonske rešitve, ariadnine niti, pandorine skrinjice, prometejske muke ali prometejski ognji. Njihov pomen je načeloma razumljiv vsem, ki so ali smo vpeti v zahodno kulturo.

Vaš primer (»volo pindarico«) je nekoliko drugačen, saj gre za idiom, ki je tudi sodeč po virih izredno razširjen v italijanščini, v slovenščini pa se ni nikoli uveljavil. Leksem let namreč v slovenščini nima prenesenega pomena, ki ga ima v italijanščini, kjer se uporablja za označitev retoričnega hitrega prehoda brez izrecne logične povezave, preskok od ene teme k drugi ali za označitev drznega odmika od glavne teme. Podobnega izraza, s katerim bi lahko prevedli podobne premike, tudi sicer nimamo, lahko pa bi uporabili nevtralna leksema zastranitev ali odmik: Med razlago stališča sem si privoščila zastranitev/odmik/, zaradi česar se opravičujem. Prav tako je v vašem zasilnem prevodu napačno tvorjen pridevnik iz imena antičnega avtorja Pindarja in ga v slovenskih virih ne boste našli.

Morda bi se komu zdelo, da bi lahko s tovrstnimi prenosi iz italijanščine ali katerega drugega jezika, povečal ustvarjalni potencial svojih slovenskih besedil. To bi držalo samo načeloma in bi morali biti pri vsakem podobnem primeru izredno previdni, saj vas slovenski bralci in bralke po vsej verjetnosti ne bi razumeli. Podoben primer težavnega prenosa je v naslednji povedi: Eden izmed intervjuvancev je označil apologijo prejšnjega sistema in nostalgijo po njem kot »pobeljeno grobnico«. Čeprav je morda novozavezna aluzija za nekatere jasna in neposredna (v ita. »il sepolcro imbiancato«), tu nimamo opraviti z idiomom oziroma bibličnim frazemom, zato bodo imeli naslovniki ali naslovnice težave z razumevanjem. Naša namera po povečanju ustvarjalnega naboja sporočila pa ne bo obrodila sadov, čeprav tudi v slovenskem standardnem prevodu Svetega pisma beremo, da so pismouki in farizeji: »podobni pobeljenim grobovom, ki se na zunaj zdijo lepi, znotraj pa so polni mrtvaških kosti in vsakršne nečistosti.« (Mt 23, 27) V prihodnje torej odpiramo lov na tovrstne prenose, ki bi lahko bili potencialno uspešni.