Ali sta seja in sestanek sinonima

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov. Na vaša vprašanja bodo odgovarjali jezikoslovke in jezikoslovec SLORI-jeve Delovne skupine za slovenski jezik Matejka Grgič, Andreja Kalc, Maja Melinc Mlekuž in Damjan Popič.

jezik@primorski.eu

Dober dan,

pred kratkim sem bila na nekem poslovnem srečnju, na katerem sta bila tudi sodelavca iz Slovenije. Na začtku so se vsi smejali, ko je nekdo vprašal, ali bomo danes »kaj sejali«. To je šala, ki jo sicer poznamo in razumem povezavo z besedo seja. Ko je pa drugi rekel, da ne, ker bomo samo hitro sestankovali, se mi je porodil dvom, da sestanek in seja nista čsta sinonima.

Sestanek in seja sta sinonima, vendar zgolj v teoriji. To pomeni, da ju boste skupaj z zasedanjem in srečanjem našli npr. v Sinonimnem slovarju slovenskega jezika na portalu Fran.si navedena kot sinonima. Ob pregledu slovarskih razlag teh štirih leksemov vam razlika tudi ne bo takoj jasna. Vendar ta v rabi, torej v sobesedilu obstaja; v praksi to niso popolni sinonimi. Tudi besedoslovje, torej veja jezikoslovja, ki se ukvarja s pomeni besed in odnosi med njimi, trdi, da popolnih sinonimov oz. sopomenk ne poznamo, ker se vsak leksem kot temeljna enota slovarja določenega jezika nekoliko, za nianso pomensko razlikuje od drugega. Te nianse pa najbolje razumemo iz sobesedila intuitivno, tudi tako majhnega, kot je npr. besedna zveza. Vsi opisno-normativni slovarji vsebujejo tudi primere rabe, večinoma v obliki seznamov značilnih besednih zvez. Ta nabor in sodobno rabo pa boste še bolje preverili v korpusu standardne slovenščine Gigafida 2.0 in seveda tudi v tem kotičku.

Sestanki so vselej sorazmerno formalna srečanja, za katera pa se člani določenih kolektivov (lahko sta samo dva) dogovarjajo brez izrecnih pravil ali časovnih obvez, pač po potrebi, ko se morajo o čem dogovoriti ali kaj skleniti. To velja za polformalna ali formalna srečanja najmanjših zasebnih organizacij, kot so društva, pa vse do najvišjih državniških ali mednarodnih ravni. Značilne besedne zveze, ki potrjujejo to trditev, so naslednje: neuradni sestanek voditeljev držav, sestanek vseh odborov društva, sestanek odgovornega za projekt z naročnikom, prvi sestanek kulturne redakcije časopisa, redni mesečni sestanki članov petih društev, sestanek z računovodjo itd.

Nasprotno pa seje (srečanje določne skupine ljudi, na katerem se o čem razpravlja, dogovarja, sklepa), ki se v zamejstvu pogosto uporabljajo v primerih, ko bi bil primernejši sestanek, potekajo na ravneh, ki jih določajo uradni pravilniki in drugi pravni akti, so torej zavezujoči, udeležba na njih je običajno obvezna in je posledica tega, da so udeleženci nosilci določene funkcije (npr. poslanci v parlamentu, člani odborov, svetov, komisij) ali so posebej imenovani za zastopanje določenih strani na sejah. Za udeležbo na sejah je velikokrat predvideno tudi denarno nadomestilo, ki mu pravimo sejnina. Za običajne sestanke to seveda ne velja: samo nadrejeni nas bo oštel zaradi odsotnosti brez utemeljenega razloga, sicer pa to sodi v naše siceršnje naloge. Sejnino določajo akti, kot je npr. Uredba o sejninah in povračilih stroškov v javnih skladih, javnih agencijah, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih ali Pravilnik o plačlih oziroma sejninah občinskih funkcionarjev. Seje pa so lahko tudi svečane narave in jih prirejajo tudi manjše organizacije, združenja npr.

Poglejmo še nekaj značilnih besednih zvez, iz katerih boste z lahkoto razbrali, ali sami sklicujete in se udeležujete sestankov ali sej: plenarna seja parlamenta, izredna seja državnega zbora, slavnostna seja, žalna seja, škandal na redni seji občinskega sveta, dosežen nov dogovor o financiranju na dopisni seji vlade, nadzorni svet na redni seji odločil o razrešitvi z mesta predsednika ... Na vseh srečanjih pa uspešno »sejte« predvsem dobre dogovore.