»Zdaj lahko vadim še bolj pozorno in temeljito«

Verena Rojc je na tržaškem konservatoriju Tartini z odliko in pohvalo diplomirala iz violine, se nato izpopolnjevala z odličnimi mojstri ter začela svojo delovno pot kot članica uglednih komornih in simfoničnih orkestrov: igrala je z ansamblom I Solisti Veneti, z orkestrom Haydn iz Bocna, z orkestrom Akademije milanskega gledališča La Scala, z Državnim simfoničnim orkestrom RAI v Turinu, z orkestrom tržaškega opernega gledališča Verdi, leta 2016 pa je uspešno opravila avdicijo ter dobila stalno zaposlitev kot članica orkestra Slovenske filharmonije (SF).

Kdaj ste zadnjič nastopili z orkestrom?

Bilo je 12. marca v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma: dirigiral je Dmitrij Liss, solist je bil odlični violinist Sergej Krilov, ki je igral Koncert št. 2 v g-molu op. 63 Sergeja Prokofjeva, na programu sta bila še Lucijan Marija Škerjanc in Igor Stravinskij, sledile so zimske počitnice. V načrtu sem imela koncert v Piranu z orkestrom Busoni, a je zaradi epidemije odpadel, 12. marca pa smo z orkestrom SF imeli snemanje v Veliki dvorani Slovenske filharmonije, ki naj bi nadomestilo koncert. Da je nekaj hudo narobe, sem ugotovila, ko sem pred tem med počitnicami najprej obiskala Rim in se nato ustavila na obisku pri prijateljici v Veroni: vlaki so bili skoraj prazni, kar je bilo še najbolj osupljivo, ko smo šli mimo Benetk in to ravno na pustno nedeljo. Ko smo v SF snemali koncert, smo igrali v manjši zasedbi, sedeli nekoliko bolj narazen kot običajno in nekateri so se spraševali, če je sploh umestno, da nadaljujemo z delom, medtem ko je število okužb tudi v Sloveniji naraščalo. Po snemanju pa se je vodstvo odločilo za prekinitev dela.

Kako preživljate čas v Trstu in kakšni so občutki?

Skušam najti kaj pozitivnega tudi v tem obdobju, zato kar veliko vadim: to je pravzaprav del mojega delovnega vsakdana tudi v normalnih pogojih, zdaj pa lahko vadim še bolj pozorno in temeljito. Dobili smo parte za naslednje koncerte – čeprav še ne vemo, kdaj bodo – in s partiturami, kot so Straussova Alpensymphonie in Elektra ter z 9. Beethovnovo simfonijo imam kar veliko dela, pa tudi užitka, zakaj pa ne? V tem obdobju dobivam 80 % plače, kar je v primerjavi s tistimi, ki so ostali povsem brez dohodkov, še kar sprejemljivo. Doma tudi rada berem, telovadim, odkar je spet dovoljeno hodim na sprehode, telefon pa je bistveni pripomoček pri ohranjanju čustvenih vezi.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku. Ob 75-letnici našega dnevnika vam ponujamo posebno ugodno naročnino: tiskana izdaja za 99 evrov, digitalna izdaja pa za 75 evrov.