Kinoatelje v sklopu filmskega festivala Poklon viziji že 21 let zapored podeljuje mednarodno nagrado Darka Bratine. Prejmejo jo ustvarjalci z vsega sveta, ki s svojim delom kritično osvetljujejo razmere v družbi. Letošnji nagrajenec je srbski režiser Srdan Golubović, za katerega so organizatorji zapisali, da to poslanstvo v svojem opusu igranih filmov uresničuje z izjemno predanostjo. Golubović je svoj prvi celovečerec Absolutnih sto (Apsolutnih sto) posnel leta 2001, s katerim je prejel vrsto nagrad.
Leta 2007 je svetovno javnost nase ponovno opozoril s filmom Past (Klopka), ki se je med drugim uvrstil v ožji izbor za tujejezičnega oskarja. Leta 2013 je sledil celovečerec Krogi (Krugovi), letos pa Oče (Otac), katerega predpremiera v sklopu festivala bo na ogled danes v novogoriškem Kulturnem domu, takoj po svečani podelitvi nagrade Darko Bratina (začetek ob 19.30).
Kaj vam pomeni nagrada Darko Bratina?
Pomeni mi res veliko. Že pred tem sem vedel, kdo je Darko Bratina in povezujem ga z vrednotami, ki so tudi meni zelo blizu. Rojen sem v Jugoslaviji, odrasel sem v Novem Beogradu, ki je najverjetneje največje delo koncepta Jugoslavije. Živel sem v Ulici Palmira Togliattija, moj oče je bil komunist in tudi jaz sem to nasledil.
Zame je Darko Bratina po eni strani simbol ljubezni do filma, po drugi pa simbol levičarskega socialnega angažmaja. To je tudi to, kar poskušam početi skozi svoje filme. Zato je ta nagrada zame tako pomembna. Pa še zaradi nečesa: nisem režiser, ki je požel velik uspeh že s prvim in drugim filmom. Svojo kariero sem delal počasi. Nisem se osredotočal na uspehe in nagrade, pomembno mi je bilo, da se vsak moj naslednji film ukvarja z družbo, v kateri živim. Žal ima tudi družba v Sloveniji in na Hrvaškem podobne težave in teme, s katerimi se ukvarja družba v Srbiji. Pri tem sebe vidim kot nekoga, ki se je zavezal k temu, da se ukvarja s težavami običajnega človeka znotraj te družbe.
Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.