Vrhunci baroka v Sloveniji

Več kot šest desetletij po zadnji predstavitvi baročne umetnosti na Slovenskem bo Narodna galerija v Ljubljani ponudila nov pregled umetnosti tega obdobja, podkrepljen z znanjem več generacij umetnostnih zgodovinarjev. Razstava Barok v Sloveniji - Slikarstvo in kiparstvo je del obsežnega projekta treh državnih muzejev - Narodne galerije, Narodnega muzeja Slovenije in Muzeja za arhitekturo in oblikovanje - ter izobraževalnih in raziskovalnih institucij: Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta pri ZRC SAZU. V Narodni galeriji bo na ogled od 10. aprila do 9. novembra.

Na razstavi bodo predstavljeni slikarski in kiparski vrhunci 17. in 18. stoletja, od obdobja rekatolizacije do izzvenevanja baroka. Izbrali so več kot 170 umetnin iz zbirk Narodne galerije in izposojenih iz mnogih cerkvenih prostorov, od drugih muzejskih institucij in od zasebnih lastnikov, tako iz Slovenije kot iz Italije, Hrvaške in Avstrije.

Preporod plemiških izobražencev

Med posameznimi slogovnimi obdobji je prav barok med tistimi, ki so v največji meri zaznamovala podobo prostora Republike Slovenije. To je čas, ko smo po srednjem veku ponovno priča velikemu umetnostnemu zagonu. Po umiritvi verskih bojev in turške nevarnosti se je odprla pot za razcvet dežel na obrobju cesarstva. Tudi v Ljubljani se je začela živahna gradbena dejavnost kot posledica ambicioznega umetnostnega naročništva. Gonilna sila tega kulturnega preporoda so bili plemiški izobraženci, ki so z ambicijo, da bi se približali tako dvoru kot bližnjim in bolj oddaljenim umetnostnim središčem, spodbujali razvoj kulture na vseh področjih, so zapisali v Narodni galeriji.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku