Vojne grozote v dveh italijanskih prevodih

Slovenska romana In ljubezen tudi ter Zatemnitev bosta po novem na voljo tudi italijanskim bralcem. Pri milanski založbi La nave di Teseo bosta namreč skoraj istočasno izšla še dva prevoda sodobnih slovenskih avtorjev, in sicer Draga Jančarja in Borisa Pahorja.

Najprej bo 27. januarja, najbrž nenaključno ravno ob dnevu spomina na holokavst, izšel E l’amore anche ha bisogno di riposo. Roman Draga Jančarja je v italijanščino prevedla tržaška prevajalka Darja Betocchi. V izvirniku je izšel leta 2017 pri ljubljanski Beletrini in zanj je Jančar (1948) še četrtič prejel nagrado kresnik za najboljši roman leta (pred tem je slavil z romani To noč sem jo videl, Katarina, pav in jezuit ter Zvenenje v glavi). Preveden je bil oziroma se prevaja v trinajst jezikov in je v nekaterih državah že doživel velik uspeh: tako na primer v nemško govorečem svetu in zlasti v Avstriji, kjer so Jančarju leta 2020 tudi zaradi uspeha nemškega prevoda (podpisala ga je Daniela Kocmut) podelili avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost. Februarja naj bi pisatelj italijanski prevod predstavil v Trstu, Gorici in Vidmu.

Romaneskno dogajanje je postavljeno med grozote druge svetovne vojne. V Mariboru se pod nacistično okupacijo prepletajo življenjske zgodbe treh protagonistov – mladih zaljubljencev Sonje in Valentina ter Ludeka Mischkolniga, ki se je medtem prelevil v zagrizenega nacista Ludwiga. Sanje o skupni prihodnosti študentke medicine Sonje in Valentina razblini vojna, ki tragično zaznamuje njuni usodi. Jančarjeva pripoved bralca vodi med partizane v pohorskih gozdovih, v koncentracijsko taborišče na severu Evrope in v le za odtenek prijaznejši povojni čas ... Avtor nas s svojim pisanjem opozarja, da vojna nikomur ne prizanese, ampak premaga vse, tako tiste, ki se vojskujejo, kot tiste, »ki samo čakajo, da bo minilo«.

Trilogija Radka Subana

Na sorodne strune je uglašen roman Oscuramento Borisa Pahorja, ki ga je v italijanščino prevedla Martina Clerici. Tudi v njem skušajo mladi protagonisti Radko, Mija in Darko kljubovati vojni vihri in pred njenimi grozečimi lovkami rešiti same sebe in ljubezen. Pahor (1913) je v Zatemnitvi prvič upodobil Radka Subana, neke vrste pisateljev alter ego, ki bralce nagovarja tudi iz romanov Spopad s pomladjo in V labirintu. V prvem delu trilogije Radko išče svojo pot, potem ko je izstopil iz koprskega semenišča. Medtem ko Evropo zajame druga svetovna vojna, je Radko kot italijanski vojak v Libiji, po kapitulaciji Italije pa se vrne v Trst, kjer se ponovno zbliža z Mijo.

Italijanska izdaja romana Zatemnitev (v kateri je pisatelj spregovoril o svojem odnosu z Danico Tomažič) bo med bralce prišla 10. februarja, ob dnevu spominjanja na eksodus in dogodke ob nekdanji vzhodni meji. Platnico krasi delo tržaškega slikarja Artura Nathana, ki je s pisateljem delil podobno usodo: tudi njega so leta 1944 deportirali v nacistično taborišče (Bergen Belsen), iz katerega pa se – za razliko od Pahorja – ni vrnil.