Vojna je spominom dodala predznak »prej in potem«

Aleksandar Hemon, Sarajevčan, ki danes živi v ZDA, je v svetu najbolj prepoznaven pisatelj z ozemlja nekdanje Jugoslavije. Nekatera njegova dela so prevedena tudi v slovenščino, med temi zbirka spominov To ni zate, ki je izšla pri novomeški založbi Goga v prevodu Irene Duša. Hemon se ta teden mudi v Sloveniji. V torek je bil gost novogoriške knjižnice Franceta Bevka, kjer je pogovor z njim vodil novinar Ervin Hladnik Milharčič; priredila sta ga festival Mesto knjige in založba Goga.

Vojna spreminja tudi spomine

To ni zate je zbirka fragmentov avtorjevega spomina na mladost v Sarajevu, ki odpira vprašanja o samem spominu. »Pišeš o svojem otroštvu v glavnem v Sarajevu. V tej zgodbi se je prihodnost že zgodila, a je v knjigi ni,« je začel pogovor slovenski novinar.

Kako prevesti spomin, ki je oseben, v skupni projekt, ne da bi ostal zaprt, je bil izziv za Hemona, ki je nadaljeval z odkritjem, da »je tako kot spomin lahko tudi jezik skupni projekt, ker ima to fascinantno dimenzijo, da z njim izražamo najbolj intimne stvari, a ga kot jezik istočasno vsi delijo in poznajo«.

Knjiga je napisana izvirno v angleščini, ki se je je moral Hemon naučiti. Jasno mu je postalo namreč, da bo preživel v ZDA veliko časa, zato je skušal ponotranjiti angleški jezik, kar mu je uspelo do te mere, da se je v angleščini spominjal dogodkov, ki se v angleščini niso zgodili. »Da lahko v enem jeziku pišeš, mora ta postati jezik tvoje samozavesti,« je pripomnil avtor.

Več v četrtkovem Primorskem dnevniku.