Tudi o »grozljivem poslabšanju« slovenščine

Skupno skoraj 400 diplomskih, magistrskih in doktorskih del se je v dvaindvajsetih letih že potegovalo za nagrade, ki jih Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu podeljuje tistim delom, ki tako ali drugače obravnavajo Slovence v zamejstvu in izseljenstvu. Letošnje nagrade so v petek podelili v dvorani Državnega sveta v Ljubljani. Med njimi je levji delež šel delom, ki se posvečajo Slovencem v Italiji.

Podpredsednik vlade in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je v svojem nagovoru izrazil veselje, da je bil letos, kot tudi že vsa leta doslej, tako dober odziv. Na tokratni natečaj je namreč prispelo 23 nalog. »Te teme so vedno aktualne in zanimive, širijo naša obzorja,« je poudaril minister Arčon. Čestital je nagrajenkam in nagrajencem, se zahvalil članom strokovne komisije, ki so tudi letos skrbno prebirali prijavljena dela in izbrali najboljše, pa tudi mentorjem nagrajenih raziskovalcev, ki spodbujajo in podpirajo svoje študente pri raziskovanju tovrstnih tematik.

Strokovna komisija se je tudi letos razdelila na dve podskupini - podskupino za zaključne naloge s področja zamejstva so sestavljali mag. Martina Piko Rustja, dr. Damjana Kern Andoljšek, izr. prof. dr. Matej Šekli in izr. prof. dr. Borut Klabjan, ki je bil tudi predsednik te podskupine. Podskupino komisije za ocenjevanje nalog s področja izseljenstva pa so sestavljali prof. dr. Andrej Fink, Helena Janežič in dr. Željko Oset.

Vse nagrade za najboljša diplomska/magistrska/doktorska dela s področja Slovencev v zamejstvu so letos šle v Italijo. Prvo je osvojil Marco Dorigo z doktorsko disertacijo Sociolingvistični okvir in tolmači v fašističnih koncentracijskih taboriščih za jugoslovanske civiliste (1941–1943). Zagovarjal jo je na Univerzi v Vidmu v študijskem letu 2023; mentorica je bila prof. Goranka Rocco, somentorja pa prof. Carlo Spartaco Capogreco in prof. Aleksandra Ščukanec. Kot je zapisala komisija, Dorigova doktorska naloga »uporablja različna disciplinska orodja in vprašanje taboriščne izkušnje za jugoslovanske civiliste v času od napada na Jugoslavijo aprila 1941 do padca Mussolinijevega režima v Italiji poleti 1943 povezuje s sociolingvistično analizo vloge tolmača v taboriščnem okolju. S pomočjo dokumentov Italijanske vojske in rimskokatoliške Cerkve iz vatikanskih arhivov, ustnih virov, taboriščne korespondence in na sploh gradiva, ki so ga taboriščniki ustvarili med zaprtjem je primarni fokus naloge namenjen analizi Lageržargona, to je rabe jezika v času taboriščne izkušnje.«

Drugo nagrado je prejela Ester Gomisel za magistrsko nalogo Slovenski jezik v pisnem sporočanju maturantov na liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Analiza napak v šolskih nalogah iz slovenščine v obdobju od 2005-2019. Delo je nastalo na Oddelku za humanistične študije Univerze v Trstu pod mentorstvom prof. dr. Majde Kaučič Baša in somentorstvom prof. dr. Mirana Košute. V osrednjem delu naloge je predstavljena analiza napak 96 nelektoriranih pisnih besedil maturantov tržaškega liceja. Avtorica ugotavlja, »da je slovenski pisni jezik na Tržaškem v obdobju 15 let razvil nove vrste zelo grobih napak in številne težave na semantični, skladenjski in oblikoslovni ravni, kar je večinoma posledica jezikovnih interferenc iz večinskega jezika – italijanščine,« je zapisala komisija. »Grozljivo poslabšanje znanja slovenskega jezika tržaških maturantov avtorica poimenuje kar apokaliptična oznanila razvoja in obstoja slovenskega jezika. V sklepnih mislih magistrske naloge jezikovno situacijo kritično ovrednoti, postavi nekaj hipotez o vzrokih, ki so pripeljali do takega strmoglavega upada znanja jezika, in naniza predloge ukrepov, ki bi slovenskemu jeziku lahko pomagali ponovno zaživeti.« Zato njena naloga »kar kliče k nujnemu razvoju učinkovitih ukrepov, ki bi ne le preprečili nadaljnji upad rabe slovenskega jezika, temveč tudi spodbujali njegovo ohranjanje in krepitev med Slovenci v Italiji«.

Danijel Fabi Pahor pa je tretjo nagrado osvojil z magistrsko nalogo Družinska podjetja slovenske manjšine v Italiji, ki jo je zagovarjal na univerzi Università Commerciale Luigi Bocconi v Milanu pod mentorsvtom prof. Andrea Colli. Delo je po oceni komisije pomemben prispevek k ozaveščanju in osvetlitvi gospodarskega razvoja slovenske manjšine v Italiji in specifično družinskih podjetij. Avtor kot značilnost teh podjetij izpostavlja »znanje slovenskega jezika in poznavanje slovenske kulture, geografsko lego ob meji, pripadnost manjšinski skupnosti in skrb za skupnost (npr. finančna podpora slovenskim društvom in ustanovam in včlanjenost vanje), širše mreženje podjetij zaradi znanja slovenskega (slovanskega) jezika, velikost podjetij – v glavnem so to, z nekaj izjemami, mala podjetja –, geografsko ekspanzijo gospodarskih dejavnosti in nenazadnje vprašanje kvalificirane delovne sile, ki obvlada slovenski jezik.« Za poglobitev teh vprašanje se je avtor pogovarjal s šestimi zastopniki slovenskih družinskih podjetij v Trstu in Gorici, v zadnjem delu pa predstavil razvoj lastne družinske podjetniške skupine.

Več v jutrišnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.