»Takšnega festivala v Italiji ne bi mogli izpeljati«

Prejšnji konec tedna je v Čepovanu minil v znamenju petega čezmejnega festivala Če povem, ki je tudi letos povezal slovenske in italijanske glasbenike, pesnike, literate in druge umetnike ter ponudil bogat kulturni program v znamenju angažirane glasbe, poezije in knjižnih novosti. Kot ugotavlja Anton Špacapan Vončina, glavni organizator dogodka, je med obiskovalci več Italijanov, ki v Čepovan prihajajo iz vseh koncev države. »Festival Če povem namreč nosi pomembno antifašistično noto, zato takšnega festivala v Italiji trenutno nikjer ne bi mogli izpeljati,« poudarja.

Z obiskom in dogajanjem letošnjega festivala so njegovi organizatorji nadvse zadovoljni. »Obisk se je v primerjavi s prejšnjimi leti skoraj podvojil, med obiskovalci pa je bilo letos tudi ogromno Čepovancev, ki smo jim priskočili na pomoč ob nedavni hudi ujmi,« pravi Anton Špacapan Vončina. Kot je znano, je julijska ujma v kraju odkrila kar 25 objektov, od hiš do tovarne Gonzaga. »Takrat se nas je angažiralo kakšnih 15 posameznikov, večinoma članov društva Če povem, ki smo sodelovali pri sanaciji dela tovarne Gonzaga in čepovanskih pašnikov,« poudarja. Sicer pa je festival Če povem poleg bogatega kulturnega in družabnega programa tudi letos ostal zavezan raziskovanju sodobnih smernic boja proti sedanjim različicam fašizma, pri čemer pa ni stremel k sterilni retoriki uporniškega gibanja. Tudi zato je za obiskovalce privlačen. »Festival tako obiskuje veliko Italijanov, pa ne le iz FJK, temveč tudi od drugod,« pravi naš sogovornik, ki hkrati ugotavlja, da je letošnja izvedba zrasla do mere, ki je po množičnosti zgolj še pogojno dopustna. »Ne bi mogli reči, da smo butičen, smo pa srčen festival. In čeprav je program vsako leto zelo nasičen, ga vedno delamo s srcem,« dodaja. Med gosti je čedalje več Italijanov, ki se vpisujejo v tečaje slovenskega jezika, da bi lahko čezmejnemu alternativnemu festivalu v Čepovanu sledili tudi v slovenščini.

Letošnji bogat in vsebinsko raznolik program, na katerem so nastopili celo Prismojeni profesorji bluesa in Bakalina Velika, dopolnili še z nekaterimi presenečenji. Med njimi je bilo zagotovo srečanje Miloša Kumarja in Maria Candotta, ki sta v drugi svetovni vojni izgubila vsak svojega brata, ta pa sta bila soborca. Poleg tega so gostili še fotografsko razstavo o krutem življenju Rohingov, preganjani muslimanski manjšini, ki ji v Mjanmaru grozi genocid, v Bangladešu, kjer je več kot pol milijona njenih pripadnikov poiskalo zatočišče, pa jih zavračajo.In kakšni so načrti festivala Če povem v prihodnje? »Nekateri nas sprašujejo, ali se bomo v luči EPK 2025 preselili v Novo Gorico, a če povem po pravici, se je festival rodil v Čepovanu, zato bi ga radi tu prirejali tudi v prihodnje. Ljudem sta atmosfera in narava v Čepovanu nadvse všeč, poleg tega je festival naravnan trajnostno, zato smo se letos odločili, da na njem plastike ne bo oziroma bo prisotna v najmanjši možni meri,« še poudarja Anton Špacapan Vončina.