Pozornost do slovenske knjige na vrhuncu

Cilj mednarodnih knjižnih sejmov je trženje z avtorskimi pravicami. Tako je bilo tudi na knjižnem sejmu otroške in mladinske literature v Bologni, ki se je zaključil v četrtek. Izložba Slovenije v vlogi letošnje častne gostje je bila postavljena premišljeno.

»Velika razstava slovenske ilustracije pri vhodu je bila nekakšna vaba. Tuji založniki so tam spoznali slovensko založništvo in so se nato pojavljali na slovenski nacionalni stojnici v drugi sejemski hali, kjer so se zanimali za odkup avtorskih pravic in objavo slovenskih knjig v drugih državah,» nam je povedala Katja Urbanija z Javne agencije za knjigo (Jak) Republike Slovenije. V sredo je povezovala dogodek B2B med slovenskimi in tujimi založniki. Šlo je za hitre zmenke oz. kratke spoznavne sestanke med slovenskimi založbami in zainteresiranimi iz tujine. »Prijavilo se je več kot dvajset tujih založnikov iz najrazličnejših držav, kot so na primer Češka, Nizozemska, Španija, Nemčija in seveda Italija,» je pojasnila sodelavka Jaka.

Jak je pohvalila Mateja Novak iz domžalske založbe Miš. Povedala je, da marsikatera država sploh nima organiziranega gostovanja. Pri založbi Miš so zadovoljni s prodajo avtorskih pravic, ki se je povečala že lani in so nekatere knjige že v nastajanju. V Litvi bo na primer izšla Živalska kmetija Andreja Rozmana Roze z ilustracijami Damijana Stepančiča. Predstavnica založbe razlaga tudi, da se različna okolja različno zanimajo za slovensko ilustracijo. »Zdi se mi, da ustvarja na Kitajskem vtis Ivan Mitrevski (urednik Galeba, op. p.), medtem ko je za Zahod bolj prikupna na primer Kristina Krhin. Njene ilustracije bodo izšle v Nemčiji in na Češkem,» dodaja. Prava zvezda pa je Marta Bartolj: knjigo A smo že tam? z njenimi ilustracijami je bolonjski sejem uvrstil v izbor stotih najboljših knjig. Martine ilustracije za domžalsko založbo bodo izšle v knjigah v desetih jezikih.

Katja Kac iz ljubljanske založbe KUD Sodobnost International razlaga, da v Nemčiji bolj cenijo klasične ilustratorje, kot je na primer Peter Škerl, medtem ko je italijanski trg naklonjen drugačnemu slogu, kot je na primer slog Damijana Stepančiča. Njegove ilustracije za Modrega Portugalca Petra Svetine in Inšpektorja Jožeta Majde Koren v Italiji blestita. Popularne so tudi ilustracije Jane Bauer v knjigi Kako objeti Ježa.

Založba KUD Sodobnost International je v treh letih prodala pravice več kot 150 knjig, od tega 16 v Italiji. Njene knjige bodo izšle tudi v Pakistanu in Mongoliji. »Najboljše je, ko na sestanek pride neposredno urednik založbe. Uredniki se morajo namreč zaljubiti v knjige, to pa uspeva prej preko ilustracije kot besedila,» pravi Katja Kac.

Primanjkuje prevajalcev

Slovenske knjige so si v preteklih letih skratka utrle širšo pot v svet, rezultati sejmov v Frankfurtu in Bologni se bodo še pokazali. Nekateri potihoma dodajajo, da je slovenskih knjig pravzaprav skoraj premalo. V Bologni je bilo slišati, da primanjkuje tudi prevajalcev. »Pozornost do Slovenije je nedvomno narasla,» je povedala Katja Urbanija, ki pa dodaja, da je mednarodna razsežnost založništva tek na dolge proge, ki od knjigotržcev zahteva dosledno prisotnost na tovrstnih sejmih in drugih prireditvah.

Slovenija je znala izjemni priložnosti častnega gostovanja v Frankfurtu in Bologni izkoristiti. Vsi sogovorniki poudarjajo, da je pozornost do slovenske knjige na vrhuncu in da bo treba zdaj energije usmeriti v to, da ne upade. S tolikšno kakovostjo avtorjev, ilustratorjev, založnikov in promotorjev nam nemara ni treba skrbeti.

Slovenija je z bolonjskim sejmom zaključila zlato dvoletno obdobje, ki ji je po Frankfurtu novembra lani omogočilo, da se izkaže pod reflektorji svetovnega založništva. »Knjigotrštvo je tek na dolge proge,» pravi Katja Urbanija: »Učinkovitost Slovenije bo tako vidna šele čez nekaj mesecev.« Štafetno palico države gostje v Frankfurtu prevzema letos jeseni Italija. V Bologni bo leta 2025 v središču Estonija.