Viktor Parma dobil še italijansko monografijo

Skladatelj Viktor Parma je po spominski tabli na pročelju rojstne hiše na tržaškem trgu Barbacan dobil še obsežno monografijo. Pod naslovom Viktor Parma. Padre dell’Opera slovena jo je napisal muzikolog Paolo Petronio in tako italijanskim bralcem ponudil vpogled v zanimivo, a povečini nepoznano življenjsko zgodbo tega tržaškega skladatelja. Slovenskim je knjiga na voljo že od leta 2002, ko je Petronijevo študijo v slovenščino prevedel Ravel Kodrič in jo je izdala založba Mladika. Takrat med italijanskimi založniki ni bilo interesa zanjo, je na včerajšnji predstavitvi dejal Petronio, zato je njegov izvirnik ostal dobrih 20 let v predalu.

Da je treba Viktorja Parmo (1858–1924) in njegov bogat opus ustrezno ovrednotiti, so prepričani v tržaškem Novinarskem krožku in v krajevnem društvu Italia - Austria, kjer so si ob finančni podpori Dežele Furlanije - Julijske krajine zamislili razčlenjen projekt. Kot sta pojasnila podpredsednik krožka Luciano Santin in predsednica društva Rossana Poletti, želijo z njim osvetliti ne samo umetnika temveč tudi nekdanjo večjezično tržaško družbo. Parma je namreč govoril italijansko, slovensko in nemško ter tako pooseblja avstro-ogrski Trst. Po postavitvi table in izdaji knjige (ta ne bo naprodaj, temveč na voljo vsem, ki bodo poravnali članarino Novinarskega krožka) načrtujejo posvet o Parmi, višek pa naj bi projekt doživel jeseni z odrsko postavitvijo Parmove opere Zlatorog, ki v rojstnem Trstu še ni bila uprizorjena. K sodelovanju so povabili tudi tržaško Glasbeno matico in goriško šolo Komel, ciljajo pa na to, da bi opera izzvenela na odru tržaškega opernega gledališča Verdi.

Ne samo Trst, tudi Ljubljana ni posebno cenila Parmovega dela, ki je po Petronievi oceni kakovostno. Z razočaranjem je spoznal, da imajo Slovenci za očeta slovenske opere Antona Foersterja, češkega avtorja Gorenjskega slavčka, »ne pa tržaškega Slovenca in njegovo opero Zlatorog«. V nekoliko bolj odmaknjenem Mariboru so sicer Parmi ponudili vodenje mestnega gledališča.

Tudi po smrti Parma ni doživel velikega uspeha, v povojni Jugoslaviji pa so hišo sina Bruna zasegli. Ohranila sta se samo dva zvezka, v katera je sin skrbno spravljal časopisne izrezke in druge informacije o očetu. Tudi na podlagi teh zapiskov je Paolo Petronio rekonstruiral življenje in delo Viktorja Parme.