»Pogum je osebna izbira, ne danost«

»Pogum je v vsakem od nas. Posameznikova izbira je, če v danih okoliščinah uporabi svoj pogum.« Roberto Saviano, ki od svojega 26. leta živi ‘v stalni družbi’ z varnostniki, je v svojem izvajanju nepopustljiv. Ne drži, pravi, da nekdo pač je pogumen, drugi pa ne: to je stvar izbire. Pogum ne pomeni napenjanje mišic, pogumen si, če se razgališ pred drugimi.

Po Savianovem mnenju je velik dokaz osebnega poguma, če se npr. moški razjoče v javnosti, ko npr. umorijo prijatelja-kolega, kar se je redno dogajalo sodnikom, ki so se lotili raziskovanja in dokazovanja zločinov italijanskih kriminalnih združb. In prav organiziranemu kriminalu, ki se je s svojimi lovkami uspešno razpletel z italijanskega juga na sever in se ni ustavil ob državnih mejah in niti pred oceani, je namenil svoje najnovejše dokumentarno-literarno delo Solo è il coraggio (Pogum je sam, osamljen v približnem prevodu). Posvetil ga je vsem sodnikom, ki so zavestno šli v boj proti kriminalnim združbam in tudi državnim ustanovam. Vsi po vrsti so padli in splošna zavest se je le malce zdramila. V prvi vrsti pa je Saviano želel opozoriti na lik Giovannija Falconeja, ki se je – tudi na osnovi izkušenj svojih predhodnikov – genialno lotil boja proti združbi Cosa nostra: brez tako imenovanega vele procesa (maxiprocesso) v Palermu se danes ne bi mogli javno pogovarjati o vseh teh zadevah. Tako imenovano mafijo, po Savianovem mnenju sicer gre za napačno poimenovanje, ki so si ga izmislili novinarji, bi še naprej predstavljali kot nekakšno južnjaško značilnost, kulturno-zgodovinsko posebnost.

Več v jutrišnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.