Plastična replika flavte znanstvena senzacija

Kot vsako jesen je tržaški festival Wunderkammer s predsednico Paolo Erdas na čelu tudi na začetku letošnje sezone poskrbel za pester program, v katerem ponuja izvirne in inovativne poglede na glasbeno dediščino.

V minulem tednu je potekal dvodnevni program z naslovom Algoritmi musicali (Glasbeni algoritmi): zvrstili so se predavanja in koncerti v iskanju sinteze med znanostjo in glasbo. V Mednarodnem centru za teoretsko fiziko Abdus Salam so na petkovem simpoziju raziskovalci, zaposleni na domačih (Mednarodna visoka šola za napredne študije Sissa, pospeševalnik Elektra) in tujih ustanovah (Univerza v Turinu), predstavili svoje izsledke, ki so potencialno zanimivi tudi za glasbenike.

Gabriele Ricchiardi, profesor fizikalne kemije na Univerzi v Turinu, in Diego Dreossi, raziskovalec v pospeševalniku Elektra, sta predstavila projekt o replikah renesančnih in baročnih glasbil s pomočjo tomografije. Slikanje z rentgenskimi žarki namreč omogoča do mikromilimetra natančne meritve, kar seveda nudi pravo bogastvo informacij o samem instrumentu: na podlagi tomografije lahko ugotovimo uporabljeni material, starost lesa in kvaliteto restavratorskih posegov, jasno pa so vidne tudi razpoke in napake v izdelavi. Raziskovalci na osnovi zbranih podatkov ustvarijo virtualen model, ki ga računalniško obdelajo, na koncu pa še tiskajo s pomočjo 3D tiskalnika. Prednost takega projekta je nedvomno neinvaziven postopek, saj izvirno glasbilo ne utrpi nobene poškodbe, shranjeni računalniški podatki pa omogočajo neomejeno število kopij. To je vsekakor pomembno, saj so v muzejih in zasebnih zbirkah dragoceni instrumenti, na katere ni mogoče igrati, ker so preveč krhki. Znanstveniki si zato prizadevajo, da bi s pomočjo tega projekta izdelali zanesljive in predvsem poceni replike, namenjene glasbeni izvedbi.

Prav zaradi tega so na simpoziju predstavili baročno flavto, ki jo je August Grenser (1720–1807) izdelal v Dresdnu med letoma 1753 in 1763. Flavta iz pušpana je bila dolga desetletja, če ne celo stoletja, v lasti slovenske družine Abram iz Trsta in se še danes nahaja v rokah njenih potomcev. Gre za redko ohranjen primerek tega slovitega nemškega izdelovalca, čigar pihala je cenil in naročal celo pruski kralj Friderik II. (1712–1786). Na Grenserjevo flavto ni mogoče igrati, ker je les počil v različnih točkah. Profesor Ricchiardi in njegovi sodelavci so jo zato slikali v podzemnem laboratoriju v Turinu, odpravili napake s pomočjo računalniških programov in nato tiskali njeno izpopolnjeno verzijo iz plastike. Že na tej prvi repliki je mogoče razbrati njen razpon in intonacijo, nadaljnji preizkusi pa bodo nudili še dodatne informacije o zmogljivosti tega sijajnega baročnega instrumenta.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.