Napoveduje se tržaško-koprska dvojna diploma

Iz Kopra prihajajo spodbudne novice v zvezi s priznavanjem diplom v Italiji, ki jih študentke in študentje razrednega pouka pridobijo na Univerzi na Primorskem.

Kot je na včerajšnji tiskovni konferenci ob 50-letnici Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem povedala njena dekanja prof. dr. Mara Cotič, potekajo pogovori z Univerzo v Trstu za vzpostavitev tako imenovane dvojne diplome. Študentje enovitega magistrskega študija predšolske in osnovnošolske vzgoje na Fakulteti za humanistične študije Univerze v Trstu (kjer le nekaterim predmetom sledijo v slovenskem jeziku) bi peti letnik opravili na koprski Pedagoški fakulteti. Njihovi vrstniki iz Slovenije pa bi istočasno obiskovali predavanja v Trstu. Na ta način bi študentje pridobili dva strokovna naziva, v Sloveniji in Italiji, bodoče učiteljice pa bi tako prej prišle do stalne zaposlitve v italijanskih vrtcih, osnovnih in nižjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom. Na novost bo potrebno sicer počakati vsaj dve leti. Tržaški program so namreč zagnali leta 2022, prva generacija učiteljev in učiteljic bo doštudirala v akademskem letu 2026/27.

Študentke in študenti izobraževalnih predmetov v Sloveniji imajo velike težave pri iskanju stalne zaposlitve v Italiji, za kar sta potrebna tako diploma kot strokovni izpit. Če jim slednjega Deželni šolski urad prizna brez večjih težav, tudi če je pridobljen v tujini, pa lahko študijski naslov v Italiji priznajo edinole univerze. Tu se torej postavi vprašanje priznavanja evropskih ECTS kreditov, pridobljenih v Sloveniji. Glede na to, da so slovenski in italijanski univerzitetni predmetniki različni, morajo zamejski študentje za pridobitev naslova v Italiji pogosto opraviti cel kup dodatnih izpitov. Napovedana dvojna diploma bi torej rešila to zagato.

»Odkar so v Trstu odprli nov program, se je k nam vpisalo manj slovenskih študentk iz Italije,« je še dejala dekanja, ki je prepričana, da bi peti letnik študija v Sloveniji oziroma Italiji okrepil poznavanje slovenskega in italijanskega jezika. In torej koristil obema manjšinama na tem območju »Odnosi s predstojnikom tržaškega programa Paolom Sorziom so zelo dobri. V Trstu je sicer enoviti petletni magistrski študij, pri nas pa velja sistem štirih let dodiplomskega in enega leta magistrskega študija. A to večjih težav ne bi smelo povzročati,« je sklenila.

V Kopru trenutno študira 74 Slovenk iz Italije. Nad njimi je bodoči dekan Pedagoške fakultete prof. dr. Tomaž Grušovnik naravnost navdušen. Dejal je, da so z razliko od kolegov in kolegic iz Slovenije zamejke uspešnejše pri reševanju problemov, zanje je značilna tudi večja širina razmišljanja. »Slovenska narodna zavest je pri zamejskih študentkah tudi bistveno močnejša,« sta v en glas dejala Grušovnik in dekanja Cotič.