Najboljše kolumne Mefa zbrali v knjigi

»Če bi v tem trenutku namesto knjige vaše oči gledale film ali televizijsko serijo, bi se na ekranu izpisalo: »Približno 10 ur prej.« Takrat za okni v prvem nadstropju benečanske hiše na robu izolskega mandrača minute lovijo sapo. Ekipa članke, kolumne in novice sestavlja v strani- 16 jih je vsak teden. Nekatere ob vonju po črnilu in nezgrešljivih piskih že lezejo iz digitalnih tiskarskih strojev, Mef pa takrat običajno piše svoj uvodni članek ...« Tako je zapisala v spremni besedi, na včerajšnjem dogodku v Ljubljani pa nekaj podobnega tudi poudarila novinarka Maksimilijana Ipavec.

V ljubljanski knjigarni Konzorcij je namreč potekala prva javna predstavitev knjige Draga Misleja Mefa Naših sanj vam pa ne damo, v katerih je zbrano skupno 121 kolumn - uvodnikov, ki jih je avtor v letih 2016-2024 prispeval za tednik Mandrač iz Izole, deloma pa so bile objavljene tudi v časopisu Idrijske novice. Izbrane kolumne so v knjižni izdaji razvrščene v sedem tematskih poglavij: Ljudje, Covid, Turizem, Vrednote, Demokracija, Akcija, Okolje, Izola in Mediji.

»Življenje lokalnih časopisov in objavljenih člankov je kratko, kar je krivično, zato smo se odločili, da bomo najboljše od najboljših kolumn objavili v knjigi,« je na predstavitvi uvodoma dejal urednik Damijan Bogataj, Drago Mislej Mef pa je izpostavil, da je izbor objavljenih tekstov v celoti prepustil uredniku, med drugim tudi zaradi preprostega dejstva, »ker se je v osmih letih, se pravi od prve objave, marsikaj spremenilo, nenazadnje pa smo se spremenili tudi mi sami«. O izolskem časopisu Mandrač pa je dejal, da je lokalni fenomen, saj izhaja že več kot 30 let in to brez zunanje finančne podpore, podpirajo ga le bralci oziroma naročniki.

Naslov knjižnega dela je povzet po refrenu Mefove pesmi Ukradli so nam mesto, da pa knjiga kolumn nima slučajno naslova Naših sanj vam pa ne damo, je bila izpostavljena še kolumna z istim naslovom, v kateri avtor podobno ugotavlja, da so nam v letih divje privatizacije povzpetniki pobrali domala vse, kar so neštete generacije ustvarjale kot skupno dobro. V njihovi zagnanosti po podrejanju vseh in vsega pa so trčili ob zid v trenutku, ko so hoteli ljudem odvzeti še razsodnost, kaj je prav in kaj to ni ...

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.