Vsaka okrogla obletnica kliče k celovitemu pogledu o prehojeni poti. Ob osemdesetih pa je v pogovoru s Frankom Vecchietom pozornost usmerjena v naš čas in nove načrte. Rdeča nit ostaja grafični medij, odtiskovanje sledov matrice na papir, izhajajoč iz tradicionalnih tehnik, ki jih je znal posodobiti, nadgraditi in jim vliti nove pomenske asociacije, zaradi katerih smemo posamezne cikluse uvrstiti v zvrst konceptualne umetnosti. Tiste umetnosti, ki nam vzbuja vprašanja in je problemsko nastavljena, včasih pa nam s svojo igrivostjo prinaša vedrine. Znakovna govorica postaja prefinjena oblikovna igra, a tudi vsebinsko premišljena, ker vezana na specifične, aktualne problematike ter obenem kontekstualizirana s poseganjem v specifičen prostor ter z vzpostavljanjem dialoga z njim. Tako kot se lesena matrica v nekaterih delih osvobodi svoje vloge in zaživi avtonomno v prostoru kot leseni objekt, podobno postanejo odtisi del kolažne sestavljenke na platnu večjega formata; s temi ustvarja Vecchiet stenske posege, ki kot neke vrste dnevniki opozarjajo na fragmentarnost našega časa.
Mojster grafike, njegov mentor, kolega in prijatelj Avgust Černigoj ga je znal navdušiti za grafiko, ga je pa tudi spodbujal, naj potuje in si širi obzorja. Nekateri kraji z izrazito grafično tradicijo so postali pomembne referenčne točke, ker se je tam šolal, a tudi kasneje kot zrel umetnik v istih krajih razstavljal: Urbino, Ljubljana, Benetke, Pariz in občasna potovanja kot gostujoči profesor širom po svetu.
Prve dni septembra je bil Franko Vecchiet protagonist prve kratke razstave za omejeno publiko Shelf life, ki je želela obeležiti umetnikov visoki jubilej. Umetnostna zgodovinarka in profesorica Laura Safred si je zamislila ciklus razstav omejenega števila del iz svoje likovne zbirke na svojem domu v Trstu. Angleški izraz shelf life označuje čas, ki ga potrošniški proizvodi prebijejo na prodajnih policah in je pogostoma vezan na zapadlost. V primeru umetniških del pa se lahko zamislimo o času, ko je likovno delo na ogled in ga uporabniki podoživljajo, zato se izbira naslova ciklusa razstav osredotoča predvsem na pozornost, ki jo namenjamo umetnosti.
Na večji polici sta bili postavljeni dve Vecchietovi deli: prvo, z naslovom Suite iz leta 1988, je reprodukcija stare družabne namizne Igre gosi, ki jo je umetnik izdelal iz kartonaste embalaže, kože, vrvi in gumijaste pene. Posebej je izdelal osem lesenih barvnih pokončnih elementov, s katerimi se soigralci premikajo do cilja po metu kock. Poleg tega dela je bila na polici manjša knjiga umetnika rumene barve Mystery Book, z zbirko tridesetih dni plus enega, ko so se vedno ob isti uri srečevali umetniki, da bi skupaj načrtovali likovni projekt. Glede na težko uresničljivost idej so le te ostale le na papirju kot pričevanje skupinske možganske vihre.
Kuratorka razstave, umetnostna zgodovinarka Claudia Biamonti, ki je obenem avtorica spremnega teksta mape, ki je izšla ob razstavi, je vodila pogovor z omejenim številom prisotnih in umetnikom. Na običajnih, bolj obiskanih razstavah večkrat pogrešamo možnost poglobljenega pogovora, ki je pa v takem kontekstu možen.
V pripravi je obsežnejša razstava v Kranju, v prostorih Galerije Prešernovih nagrajencev, saj je Franko Vecchiet prejel prestižno nagrado iz Prešernovega sklada leta 1989. V pripravi je obenem razstava v Križankah v Ljubljani, ki je bila sicer predvidena spomladi, a je bil termin premaknjen zaradi izrednih razmer.
Franko Vecchiet je tudi sicer vpet v kulturno dogajanje kot večletni predsednik Društva za umetnost KONS, ki bo 16. novembra v galeriji Insula v Izoli predstavilo skupinsko razstavo, hommage umetniku Dezideriju Švari na njemu ljubo tematiko horizonta.
Neprecenljiva je pozornost, ki jo Vecchiet namenja poučevanju grafike. Na Mednarodni grafični šoli v Benetkah je ob visokem tisku učil še eksperimentalne priprave tiskarskih matric, izdelovanje knjig umetnika in v zadnjem času k temu dodal še oblikovalske možnosti apliciranja grafičnega medija v bolj dovršene uporabne tiskovine z visoko umetniško vrednostjo. V tržaški stvarnosti pa je prevzetje grafične šole, ki je poimenovana po njenem ustanovitelju Carlu Sbisà, pomenilo veliko, saj se Vecchiet ne omejuje le na učenja postopkov priprave matrice in odtiskovanja, temveč svoje tečajnike redno usmerja in vodi v raziskovanje in razvoj potenciala v smislu avtorskega izraza. To se izkazuje na številnih razstavah, na katerih vidimo sadove njegovega uspešnega mentorskega spremljanja, saj so eksponati vedno na zelo visoki kakovostni ravni.
Vecchietove grafike so bile na ogled na pomembnih mednarodnih razstavah kot je Bienale grafike v Ljubljani in Bienale grafike v Parizu, na katerem je bil že nagrajen. Na letošnji izdaji, ki bo odprla svoja vrata javnosti 27. novembra, bodo spet na ogled njegove grafike, tokrat pa je sodeloval obenem v vlogi selektorja za Slovenijo, Hrvaško in Balkan.
Vse te bogate izkušnje preliva umetnik v našo kulturno stvarnost in jo bogati s svojimi pretanjenimi pogledi, kjer ohranja estetska dovršenost vselej ključno vlogo.