Migracije, meje in jezik skozi oči nagrajencev

Gostovanje vileniškega festivala v Trstu je združilo besedna ustvarjalca, ki živita in pišeta v Zagrebu. V kavarni San Marco so včeraj gostili prejemnika 39. mednarodne nagrade vilenica, sarajevskega pisatelja Miljenka Jergovića, in prejemnico nagrade Srednjeevropske pobude (SEP) za mlade avtorje Moniko Herceg. Beseda je tekla predvsem o mejah, migracijah, Bosni in Hercegovini ter jeziku. Ob njiju je za uvod poskrbel tržaški pisatelj Paolo Rumiz, ki ocenjuje, da Evropa pripada danes bolj tistim, ki prihajajo od daleč, kot pa tistim, ki so že tu. »Sam pišem v italijanščini, večkrat razmišljam v nemščini, učil sem se s francosko in angleško literaturo, počutim se doma na slo vanski zemlji, saj zdaj živim tri kilometre stran od jame Vilenica. Nobena nacionalna identiteta ne bo mogla definirati, da sem tu,» je zatrdil tržaški pisatelj.

V nadaljevanju je Rumiz spre govoril o Jergovićevem Sarajevu, ki ga vidi kot žensko. »Ona leži v svoji rečni postelji, obkrožajo pa jo moški bojevniški hribi,» je metaforično pojasnil. Izpostavil je, da je bilo mesto v času vojne povsem humano, da so se borili vsi skupaj. Rumiz je spregovoril tudi o migracijah. Dejal je, da se Evropa »balkanizira«, a ne zaradi Balkana, ampak zaradi same sebe. Kapitalizem ne more zdržati brez sužnjev, ti pa prihajajo danes in sploh plačajo, da lahko pridejo, je dejal Rumiz.

Ded je bil Slovenec

»Trst je zame kraj izza meje. Za generacije iz mojega sveta je bil Trst kraj, kjer se je začela svoboda,» je uvodoma povedal Miljenko Jergović, prejemnik glavne nagrade letošnjega mednarodnega literarnega festivala Vilenica. Avtor, ki se je leta 1966 rodil v Sarajevu, je mojster pisanja kratkih zgodb in je zaslovel predvsem z zbirko Sarajevski marlboro. V Trst prihaja z močnim zavedanjem, da prestopa jasno mejo, čeprav pravijo, da te meje ni več. »Res je, da ko vozim, ni obmejne policije, a včasih me ustavijo in ko vidijo moje dokumente, postanem zanimiv, želijo vedeti, če še kdo sedi za mano,» je povedal Jergović. Zaradi tega je po njegovem mnenju meja danes še bolj stroga, kot je bila nekoč. Pomembno se mu zdi, da bi morali migrantom dopustiti, da živijo med nami.

Ko odgovarja na vprašanja, mora večkrat govoriti o prihodnosti Bosne in Hercegovine, česar pa nima rad, ker meni, da je govoriti o tem velika prevara. Po njegovih besedah je Bosna zemlja, ki je vsaj pet stoletij na robu prepada. Medetnični ali medreligijski odnosi v Bosni in Hercegovini so bili vedno zelo problematični, saj so temeljili na skupnem prepoznavanju in bližini z nepopisnim sovraštvom, je včeraj v Trstu dejal Jergović, čigar ded je bil Slovenec s Tolminskega, njegovi sorodniki pa so sodelovali v organizaciji TIGR.

Jezik za govor o svetu

Monika Herceg je zadovoljna, da nagrado prejema skupaj z Jergovićem, ki je bil prvi, ki je pohvalil njeno delo, in ga ima za svojega učitelja. »Pri poeziji ne izbiramo tematik, ampak one izberejo nas,» je prepričana mlada pesnica. Meni, da je Evropa danes v veliki krizi, v potrditev svojih besed pa je navedla pojav populizma, ki se širi tako v Italiji kot na Hrvaškem.

Spregovorila je tudi o maternem jeziku. »Rojena sem v devetdesetih letih, zato je slučaj, da lahko razumem slovenščino,» je povedala. Na Hrvaškem so ločeni od slovenščine, vse bolj pa tudi od hrvaščine. Čeprav nihče ne govori perfektno angleščino, ta jezik prevladuje, tako pa ljudje ne morejo izraziti, kaj so in kaj čutijo na tem svetu, je prepričana Herceg. Če se nove generacije ne bodo znale izražati v svojem jeziku, ne bodo mogle govoriti o svetu in odnosih med ljudmi. »Svoje otroke vzgajamo v emotivne invalide, ker jih ne učimo, da živijo svoj svet,» je še dejala mlada avtorica.

Pogovor sta Martin Lissiach in Irena Urbič vodila v slovenščini, nagrajenca sta odgovarjala v hrvaščini, poskrbljeno pa je bilo za simultano tolmačenje v italijanščino. Tržaški dogodek Vilenice sta organizirala Društvo slovenskih pisateljev in Slovenski klub, Nikla Petruška Panizon ga je popestrila z branjem odlomkov iz del nagrajencev. Za tolmačenje sta poskrbela Peter Szabo in Breda Biščak.

Slovesna podelitev 39. nagrade vilenica Miljenku Jorgeviću bo v soboto ob 18.30 v jami Vilenica. Za literarno branje bodo poskrbeli Lenka Kuhar Daňhelová s Češke, Efstatia Paliodzika iz Grčije in Dušan Šarotar iz Slovenije. Nagrado bo podelil Marij Čuk, podpredsednik Društva slovenskih pisateljev, utemeljitev pa bo prebrala članica komisije Đurđa Strsoglavec.

V soboto bodo na gradu Štanjel na literarni matineji ob 10.30 podelili tudi nagrado kristal Vilenice. Celoten program spremljevalnih dogodkov je na voljo na spletni strani www.vilenica.si.