Kulturni praznik v Rebulovem vetru

Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, ki sta jo v ponedeljek organizirala Društvo slovenskih izobražencev (DSI) in Slovenska prosveta, je uvedlo odkritje doprsnega kipa Alojza Rebule. Slovenskemu pisatelju so ob stoletnici rojstva namreč posvetili dogodek, vključen v niz z naslovom V Rebulovem vetru 1924-2024.

Po uvodni Zdravljici, ki jo je zapela glasbenica Mila Vučko, je predsednik Slovenske prosvete Tomaž Simčič pozdravil Rebulovo družino in se spomnil intelektualca širokih obzorij, iskalca resnice, kristjana, za DSI in Prosveto dolgoletnega sodelavca, intelektualni svetilnik »in nenazadnje, ker je to Prešernova proslava, človeka, ki je Franceta Prešerna in njegovo delo neizmerno spoštoval ter cenil«.

Kip je odkrila Rebulova hči Alenka, blagoslovil pa škofov vikar za slovenske vernike Anton Bedenčič. Delo akademskega kiparja in nekdanjega ministra za kulturo Slovenije Zorana Pozniča so postavili v prostor, imenovan po Rebuli in njegovi ženi Zori Tavčar, kjer so shranjene knjige, ki jih je pokojni pisatelj poklonil Černetovi knjižnici.

V Peterlinovi dvorani je nato filozof in teolog dr. Edvard Kovač podal misel z naslovom Literatura med estetiko in etiko. Poznavalec Rebulove literature in njegov prijatelj je s spomini na pogovore o življenjskih vprašanjih preletel glavna obdobja pisateljevega ustvarjanja od prvega velikega romana Senčni ples dalje: »Odkrili smo kip velikemu literatu, ki je obogatil slovenski jezik. Paradoks je v tem, da ni obiskoval slovenskih šol. Njegova muza in žena Zora Tavčar pa mu je bila ob strani pri pisanju. Če je dosegel take vrhove, je tudi hvala njej.«