Prijava
Boris Kobal (drugi z desne) ob Andražu Gombaču in Davorinu Lenku (tretji z desne), prvi z leve ravnatelj goriškega Kulturnega doma Igor Komel (BUMBACA)
Dark Theme
Nekega januarskega dne lanskega leta je Boris Kobal, avtor znamenite gledališke Afrike, namignil Davorinu Lenku, dobitniku kresnika 2014 za romaneskni prvenec Telesa v temi: »Veš, nekaj bi rad napisal.«
»Tudi jaz bi nekaj rad napisal,» mu je odgovoril Lenko. Nekaj, kar ne bi bil roman ali zbirka kratkih zgodb, je dodal. »Zakaj pa ne napišeta nekaj skupaj?« ju je s svojim sopranskim glasom vprašala Borisova hčerka in Davorinova partnerka Katarina.
Vprašanje je padlo na plodna tla. Februarja je začel Lenko intervjuvati Kobala. Osem ali devet dolgih intervjujev se je nabralo. Prepisu pogovorov so bili dodani Borisovi zapisi. Davorin je začel gradivo sestavljati v nekakšen kolaž. »Ko je bilo ogrodje dokončano, sva ga dodelala,» je Lenko razkril rojstvo Kobalove in svoje knjige 100 km na sredini krstni predstavitvi v Kulturnem domu v Gorici.
Knjiga je izšla pri založbi Beletrina. Izdajanje biografij in avtobiografij predstavlja pomemben segment v njenem knjižnem programu, je pojasnil odgovorni urednik Beletrine Urban Vovk. Sam je sledil nastajanju knjige, »ki mi je osebno veliko dala,» in izpostavil eno od njenih lastnosti - neposrednost. »O stvareh govori brez dlake na jeziku,» je dodal.
Naslov 100 km zaobjema razdaljo med Trstom in Ljubljano. Vse se je odvijalo na tej razdalji, je Kobal odgovoril na vprašanje voditelja predstavitve, urednika Beletrine (in dolgoletnega Kobalovega fana) Andraža Gombača. Ta razdalja ni le fizična, ker obstajajo tudi druge, še vedno obstoječe razdalje. Na primer »razdalja 100 milijonov svetlobnih let med našo, zamejsko mentaliteto, in tisto v Ljubljani, pri čemer pa ne gre za to, katera je boljša,» je takoj objasnil Kobal.
Več v današnjem (petkovem) Primorskem
