Jolka, bralka št. 1

Nekaj je manjkalo. Ne nekaj, nekdo – ona, ki bi iz občinstva, iz prve vrste, požugala s kazalcem, ostro in duhovito opozorila, kaj vse je treba še povedati, napisati, prevesti, postoriti ... Jolki Milič (1926–2021) so se v sežanski knjižnici poklonili z odprtjem njenega kotička in manjšim simpozijem.

Bila je prevajalka, publicistka, kritičarka, polemičarka, povezovalka ... »Meni in tudi številnim drugim pesnicam je bila neke vrste literarna mama,« je v ponedeljek zbranim povedala Magdalena Svetina Terčon, direktorica Kosovelove knjižnice, kjer je Jolka Milič imela člansko izkaznico številka 1, stanovala pa je le nekaj korakov stran, na Partizanski 14. »Pogosto nam je svetovala, katero knjigo naj kupimo, seveda je bila to najpogosteje pesniška zbirka,« se spominja direktorica. »Vedeli smo, da po teh knjigah ne bo segalo veliko bralcev, a danes sestavljajo pomemben del naše zbirke. S ponosom lahko rečemo, da imamo najbogatejšo zbirko poezije med vsemi slovenskimi knjižnicami. Zato smo del, v katerem hranimo poezijo ter tudi literarno teorijo in jezikoslovje, poimenovali Jolkin kotiček.« S stene zrejo fotografije Jolke, ob njih je portret, na katerem jo je upodobil mož, slikar Ivan Varl (1923–1979), s stropa visijo table z rokopisi. In »jolkizmi«, kakršen je: »Rajši se z levi tepem, kot pajdašim s hijenami.« Ali: »Kdor tvega, dobi največ ... krat po glavi.«

Bila je častna občanka, je spomnil župan David Škabar. »Zdaj se veliko več govori o Kosovelu, mladi o njem vedo več, kot smo mi nekoč,« je dejal župan. Ocenjuje, da so v knjižnici izbrali pravi trenutek za odprtje Jolkinega kotička in simpozij: »Želim si, da bi našim otrokom razlagali o domačih pomembnih ljudeh, ki jih ni malo.«

Njene prevode, zapise, polemike bo še treba popisati, pregledati in strokovno ovrednotiti, tokratni simpozij o Jolki Milič je bil šele dober začetek, pa četudi je napolnil kar dve uri. Obogatila sta ga domačina Martin Ukmar (tovariš strmoglavljen) z električno kitaro in Nastja Janžekovič z violino, oba tudi za mikrofonom. Zazveneli so tudi uglasbeni Kosovelovi Ostri ritmi, prav tisti, ki so pred desetletjem posodili naslov slovensko-italijanski knjigi v Jolkinem prevodu.

Andraž Gombač, Primorske novice

Več v današnji (sredini) izdaji Primorskega dnevnika