»Gledališče je bilo za nas okno v svet«

»Slovenski prostor ni zamejen z geografskimi koordinatami, kot so danes določene Republiki Sloveniji, ampak je povsod tam, kjer se govori slovensko ter živi slovenstvo, in Slovenska matica je poklicana k širitvi tega glasu. Ta knjiga naj ozavesti pomen slovenskega tržaškega gledališkega dogajanja, hkrati pa naj bo to celostno delo tudi študijsko gradivo k proučevanju slovenskega gledališkega dogajanja nasploh,« je v uvodu predstavitve najnovejše monografije Bogomile Kravos dejala urednica Slovenske matice Ignacija Fridl Jarc. V dvorani Slovenske matice v Ljubljani je v namreč v četrtek potekala predstavitev monografije Slovensko gledališče v Trstu. Od prvih nastopov do današnjih dni 1848–2018. Gre za delo, v katerem je Bogomila Kravos celostno zbrala in objavila pomembne vire in fotografsko gradivo, ki govorijo o začetkih narodnega in obenem gledališkega prebujenja Slovencev na Tržaškem in katerega sklene z najnovejšimi gledališkimi dogajanji. Gledališko zgodovino Trsta povzema kronološko, po pomembnejših obdobjih in zgodovinskih prelomnicah. Vsakemu razdelku je dodala tudi seznam vseh zabeleženih uprizoritev.

Avtorica je med predstavitvijo izpostavila nekatera ključna leta, na primer leto 1883, s katero se pričenja stalno gledališko delovanje v mestu, ter leto 1902, ko v Trstu »rastejo« narodni domovi, se razvijajo dramski teksti (povečini žal neohranjeni), ustanovi se pa tudi dramatično društvo. Leta 1945 se je gledališče vrnilo iz ilegale v mesto in v povojnem obdobju iz predstave v predstavo dokazovalo, da je na visoki evropski ravni. »Za mojo generacijo je bilo gledališče sploh okno v svet,« je v sklepnem delu predstavitve še dejala Bogomila Kravos.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.