Zrušil je polstoletno premočrtnost

Takšnega Francesca De Gregorija še nismo slišali. V torek na videmskem gradu je veliko govoril, kar je zanj že precej nenavadno, predvsem pa je storil nekaj, kar je zrušilo njegovo polstoletno premočrtnost. Kot če bi zapriseženi vegetarijanec pojedel odojka ali kot če bi Vatikan odpravil celibat.

Začetek sicer ni obetal presenečenj. Ko je prišel na oder z osmimi glasbeniki, ki ga spremljajo na poletni turneji po Italiji, ni rekel nič in s pomočjo Francesce La Colla zapel Il fischio del vapore, nekakšen poklon nedavno preminuli negovalki ustnega izročila Giovanni Marini, s katero je De Gregori pred 22 leti izdal ploščo ljudskih pesmi. Sledili so še Il vestito del violinista, jedrnati »dober večer« in Caterina s prvim pihanjem v orglice. Razen tega, da v tem času De Gregori ni prižgal cigarete, je bil začetek koncerta podoben marsikateremu iz prejšnjih let.

Nato je ne najbolj elegantno oblečeni 73-letnik (bele hlače, plava kratka majica in kričeče rdeča kapa s šiltom) začel presenečati. Z glasom, ki je nakazoval rahlo zagrljenost ali prehlad, je povedal, da zadnje čase na koncertih razloži pomen nekaterih pesmi. Za tiste, ki De Gregorija spremljajo več let, se je to slišalo kot šala. Namreč: zadržani, nedostopni in na trenutke nergavi kantavtor že celo kariero ponavlja, da je treba pesmi zgolj poslušati, ne pa jih razlagati.

»Dolgo let so mi očitali, da pišem nerazumljive pesmi,» je pojasnil. »To me je prizadelo. Ampak veste kaj? Morda so imeli prav. Mojih pesmi se včasih res ne razume.« Zato je kar sedem skladb uvedel z razlago. Pri Buffalo Bill je poudaril, da ni le pesem o legendarnem kavboju, ki se na stara leta osmeši z nastopanjem v cirkusu, ampak da se v podtonu skriva tudi namig na moderni razvoj družbe. Nato je povedal, da tudi skladba Due zingari govori o razvoju, saj se zaljubljenca nanj požvižgata.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.