»Beethovnove in Brahmsove sonate nimajo nič skupnega s Skypom«

Med bivšimi učenci Glasbene matice, ki so si uspešno utrli pot v širši evropski prostor, izstopa tržaška pianistka Katja Milič: po odlični diplomi, ki jo je opravila pod mentorstvom prof. Neve Merlak, se je izpopolnjevala v Beogradu in Ženevi, od leta 1994 pa v Nemčiji, kjer se je kmalu uveljavila kot nadarjena glasbenica. Pred natanko dvajsetimi leti (2000) se je zaposlila na Visoki šoli za glasbo in balet iz Kölna, in sicer na oddelku v Aachnu, kot umetniška sodelavka-pianistka za klavirske spremljave na oddelku za violino. Katja Milič z družino živi v Belgiji, tik ob meji, dela pa v Nemčiji. V Trstu smo jo zadnjič videli na proslavi, ki jo je Glasbena matica organizirala decembra v Kulturnem domu, kjer je umetnica igrala Kogoja, zdaj smo pa želeli zvedeti, kako poteka njeno življenje v tem nenavadnem času.

Kako so se stvari spremenile ob belgijsko-nemški meji?

Že prve dni marca se je v medijih začelo razpravljati o možnosti zapore: 13. marca smo imeli v Nemčiji zadnji dan pouka in odtlej sem doma, v Belgiji. Živim ob meji in za tukajšnje prebivalce je bilo zaprtje meje najbolj občuten ukrep: prve dni, ko še ni bilo povsem jasno, ali bo belgijska policija res povsod nadzorovala čezmejni promet, so mnogi prečkali mejo s kolesom in si prislužili slane globe; nekaterim čezmejnim delavcem, ki so po službi v Aachnu šli po običajne nakupe, so na meji zaplenili blago in jim naložili 250 evrov globe, kar je bilo zelo hudo. Ves čas pa so bili pri nas, ob upoštevanju varnostnih razdalj, dovoljeni sprehodi: vreme nam je prizaneslo, tako da smo imeli za te kraje kar nenavadno število sončnih dni.

Kako se je spremenilo vaše delo in kakšni so problemi s poukom na daljavo?

Večino ur preživim tudi običajno doma pri klavirju, saj priprava repertoarja zahteva veliko samostojnega dela. Tudi študentje samostojno naštudirajo program, na skupnih vajah pa dogradimo skladbe ter jih pripravimo za koncert ali tekmovanje. Skupno delamo na stilskih in umetniških detajlih, da lahko skladba polno zaživi: to so ure komornega muziciranja, ni le odigravanje not; veliko je neverbalne komunikacije, preciznega poslušanja, odreagiranja na minimalne impulze – skupno doživljamo glasbo, zato je potrebna neposredna interakcija. Tako muziciranje je preko spleta izvedljivo samo s posebnimi tehničnimi napravami, kajti preko Skypa prihaja zvok z zamudo. Pomislila sem celo, da bi posnela svojo spremljavo in jo poslala posameznim študentom, kot bi šlo za karaoke, ampak Beethovnove, Brahmsove ali Franckove sonate si v tej obliki sploh ne morem predstavljati.

Poletni semester se je začel aprila z video sporočilom ravnatelja, da se bo delovanje Visoke šole preselilo na splet: to je za teoretske in pedagoške smeri, za muzikologijo in druge stranske predmete izvedljivo, zelo problematično pa za umetniške smeri, še posebej za individualni pouk instrumenta, da ne govorim o vajah komorne in orkestralne glasbe, o opernih produkcijah in baletu ... Problem je tudi v tem, da je veliko študentov in pedagogov ostalo na svojih domovih v tujini.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku. Ob 75-letnici našega dnevnika vam ponujamo posebno ugodno naročnino: tiskana izdaja za 99 evrov, digitalna izdaja pa za 75 evrov.