Prijava
Dark Theme
Deželni svet Furlanije - Julijske krajine te dni obravnava zakonski predlog o prostovoljnem končanju življenja, ki ga je predlagalo združenje Luca Coscioni. Združenje je nabralo več tisoč podpisov v podporo zakonskemu osnutku, po katerem bi pravica do prostovoljnega končanja bivanja veljala za neozdravljive bolnike, ki trpijo neznosne muke. S proceduralnega vidika je pobuda dopustna, a hkrati postavlja vprašanje, ali lahko dežela sprejme zakon s takšno vsebino.
Ustava v 117. členu ločuje državno in deželno zakonodajno oblast. Zaščita zdravja spada v t. i. usklajeno zakonodajno oblast, kar pomeni, da lahko o zdravju sprejemajo zakone tako država kot dežele. Ustavna določila so po svoji naravi splošna, razmejitev med kompetencami rimske vlade in deželami pa marsikdaj nejasna. Zakon o evtanaziji lahko dežela FJK načeloma odobri, a Rim bi gotovo sprožil postopek o protiustavnosti, meni pravna stroka. Po vsej verjetnosti bi ustavno sodišče razveljavilo deželni zakon, ker naj bi bilo obravnavano področje v pristojnosti državnega zakonodajalca. V tem stališču je nekaj resnice: težko si je predstavljati, da bi bila tako pomembna in občutljiva tematika v domeni posameznih dežel, ki bi lahko sprejemale različne ali celo nasprotujoče si zakonske predpise.
Ustavno sodišče je vprašanje evtanazije obravnavalo v zvezi s členom 580 kazenskega zakonika, ki spodbujanje k samomoru kaznuje z zaporno kaznijo od 5 do 12 let. Šlo je za naslednji primer: Fabiano Antoniani, z vzdevkom DJ Fabo, se je leta 2017 odločil za prenehanje življenja, potem ko je tri leta prej v prometni nesreči utrpel hude poškodbe. Izgubil je vsakršno fizično sposobnost, obležal je in oslepel ter bil v celoti odvisen od nege drugih oseb. Prostovoljno je preminil v Švici, kjer je evtanazija dopuščena, tja ga je pospremil aktivist radikalcev Marco Cappato, ki je nato samega sebe prijavil sodnim oblastem v Milanu. Po uradni dolžnosti se je odprl kazenski postopek zaradi kršitve 580 člena kazenskega zakonika, a obtožnico je sodišče zavrnilo in Cappata oprostilo vsakršne krivde. Sodišče je ob tem pred ustavnim sodiščem sprožilo ugovor o protiustavnosti omenjenega člena kazenskega zakona. Pomoč pri končanju življenja bolnikov, kot je bil DJ Fabo, ni kaznivo dejanje v smislu člena 580, je trdilo milansko sodišče.
Ustavni sodniki so v posledičnem postopku novembra 2018 prenesli sklepno obravnavo za eno leto z izrecnim namenom, da bi medtem parlament odobril zakon o evtanaziji, o katerem teče debata že vrsto let. Ustavno sodišče je bilo mnenja, da se mora o tako pomembnem argumentu vendarle izreči osrednje državno zakonodajno telo, ki predstavlja vse državljanke in državljane.
A parlament je molčal, zato je ustavno sodišče 25. septembra 2019 s sodbo št. 242 razglasilo protiustavnost člena 580 kazenskega zakonika. Razsodba je izjemnega pomena in predstavlja mejnik v pravno-filozofskem dojemanju pravice do bivanja. Utemeljitev sodbe lahko strnemo takole: ko se neozdravljivi bolnik, ki ga muči neznosno fizično ali psihološko trpljenje, svobodno in zavestno odloči za prenehanje lastnega življenja, se osebe, ki mu pri tem pomaga, kazensko ne preganja, postopek pa mora potekati pod nadzorom javne ustanove. Člen 580 iz tega vidika nasprotuje ustavnim členom 2 (pravica do razvoja človekove osebnosti), 13 (pravica do osebne svobode) in 32 (pravica do zdravja). Na podlagi navedenega bi morale že danes javne zdravstvene ustanove omogočiti evtanazijo, kar pa se ne dogaja.
Znan je primer režiserke Sibille Barbieri, ki ji je rimsko zdravstveno podjetje odreklo pomoč, čeprav je bila onkološka terminalna bolnica. S pomočjo združenja Luca Coscioni se je napotila v Švico, kjer je pred nekaj dnevi preminila. V našem prostoru pa odmeva odločitev tržaškega sodišča, ki je julija letos naložilo zdravstvenemu podjetju Asugi 500 evrov globe za vsak dan zamude pri ugotavljanju pogojev za evtanazijo v primeru pacientke, terminalne bolnice z multiplo sklerozo. Zaradi pomanjkanja ustrezne zakonodaje bo verjetno še prihajalo do sodnih sporov in potovanj v Švico.
Primerno bi bilo, da bi parlament v doglednem času uzakonil načela sodbe št. 242/2019, s katero so ustavni sodniki izrazili osnovno človečansko pieteto do trpečih.
