SPOPAD V DS: Splav meduze

Ob novi bratomorni vojni v Demokratski stranki sem si za naslov bolj kot istoimenski film Karpa Godine izposodil pretresljivo sliko Théodora Géricaulta o brodolomu francoske fregate Méduse leta 1816. Na rešilnih čolnih je bilo prostora za 250 ljudi, zato so preostalih 149 članov posadke strpali na tesen splav in jih prepustili usodi. V 13 dneh tavanja na morju so eni naredili samomor, druge so pahnili v vodo, prišlo je do krvoločnega nasilja in kanibalizma. Preživelo jih je le 15. Tudi stranka, ki naj bi bila nosilna sila leve sredine, je prizorišče bratomornega klanja. Zingaretti je z umikom želel narediti konec masakru. Čas bo pokazal, ali gre za taktično potezo ali za resničen obup. Razlogov zanj ima kar nekaj.

Sekretar je že dolgo časa tarča obstreljevanja renzijevske struje Base Riformista, ki v DS šteje še 50 parlamentarcev. Kako, kako? Ali Renzi ni zapustil stranke in ustanovil svojo? Res je, za sabo pa je za vsak primer pustil četo petokolonašev. Strujo vodita njegov oproda Luca Lotti in nekdanji andreottijevec Lorenzo Guerini, v njej so vodja senatorjev, nekdanji liberalec PLI Andrea Marcucci, in številni drugi. V normalni državi bi sledili vodji. Če ne bi odšli sami, bi jih vrgli iz stranke. A tako bi se DS izvotlila, saj je volilne liste sestavil Renzi in to ob Rosatovem volilnem zakonu, ki voditeljem strank omogoča kooptacijsko izbiro parlamentarcev.

Zingaretti je zato moral pogoltniti nemalo grenkih grižljajev. Tudi hinavski očitek, da ni predlagal žensk za ministrice. Kot je v Huffington Postu zapisala Federica Fantozzi, je v trojko ministrskih kandidatov uvrstil tudi žensko, ki pa so jo potem črtali v korist prav vodje desne struje Guerinija! Ta del stranke je sabotiral tudi poskus reševanja Contejeve vlade in levosredinske koalicije z Gibanjem 5 zvezd. Z Renzijem, ki ne skriva ambicije, da bi uničil DS, kot je Macron socialiste v Franciji, so odprli pot vrnitvi desnice. Po Conteju želijo zdaj odstreliti še Zingarettija, ki skuša tudi v novi vladi ohraniti levosredinsko os DS-G5Z-LEU.

Storilci obeh političnih zarot so Renzijevi »Savdijci« znotraj in izven DS, naročnike pa gre iskati v gospodarskih, finančnih, založniških elitah in v vrhovih državnega aparata. Nekaj časa so lahko prenesli, da jim je populistični val okrnil oblast, potem ko je Conte v EU pridobil 209 milijard pa niso mogli več čakati. Tudi preobrazba G5Z iz populistične muhe enodnevnice v levosredinsko politično silo – »morda niso brali Gramscija, so mu pa vsebinsko bližji kot DS, kjer so Gramscija povsem zatajili,« trdi sociolog Domenico De Masi – jim je trn v peti. En-dva, torej. Najprej odstreliti Conteja, potem pa preprečiti, da bi leva sredina pogojevala Draghija. In res Draghi, ne vemo koliko iz prepričanja ali spričo razmer, drsi na desno. Salviniju je podaril skalp Arcurija in Borrellija, tajne službe zaupal šefu policije v veselje vsega, kar gre od Renzija do Melonijeve. Če resno misli na Kvirinal, bo Draghi kak tolažilni bonbonček ponudil tudi levi sredini. Vendar bo le-ta ostala politično nerelevantna, če ne bo prebolela doživetih šokov. Gibanje 5 zvezd je z novo vlogo Conteja in blagodejno ločitvijo od Casaleggia na dobri poti. Od razvoja spopada v DS odvisi, ali se bo pobrala tudi druga noga leve sredine.