Zimzeleni oponec zarašča Gradino in Kremenjak

V zimskem času, ko so drevesa in grmi goli, je mogoče na Gradini in Kremenjaku med Doberdobom in Jamljami opaziti cel kup zimzelenih vzpenjavk, ki prekrivajo drugo grmičevje in nizko drevje. »To je čisto navaden oponec; njegovo latinsko ime je smilax aspera. V italijanščini ga poznajo z ljudskim imenom edera spinosa. Uspeva v submediteranskem prostoru. Zelo pogost je v priobalnem pasu v Istri; raste predvsem na prisojnih legah,« pojasnjuje Vlado Klemše. Oponec je zimzelen in ima s trni obrobljene liste. Njegov plod so rdeče jagode, ki so zelo priljubljene med Smrkci, saj so v risankah njihova najljubša hrana. Priročnik Mala flora Slovenija ga obravnava kot samostojno rastlino. Glede njegove ogroženosti botaniki ocenjujejo, da gre za ranljivo vrsto. »V Furlaniji - Julijski oponec ni zelo prisoten; predvsem ga lahko opazimo v toplejših predelih Krasa,« pristavlja izvedenka Tina Klanjšček.

Na spletni strani Univerze v Trstu piše, da oponec uspeva na redkih rastiščih ob izlivu Tilmenta in v priobalnem pasu Krasa med Trstom in Tržičem, od koder se je z leti očitno razširil do Kremenjaka in Gradine; domačini ga v preteklosti večinoma niso poznali, tako da zanj nismo uspeli dobiti narečnega imena. Čeprav je v bistvu avtohton, nekateri njegovo vse večjo razširjenost na Gradini in Kremenjaku pripisujejo podnebnim spremembam in višanju temperatur, ki naj bi prispevale k njegovemu vse bolj bujnemu razraščanju. Poleg oponca domačini opažajo še številne druge rastline, tudi invazivne in neavtohtone, ki jih nekoč na doberdobskem Krasu ni bilo.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.