Vojaška pokopališča iz leta v leto večja »atrakcija«

Eden od torkovih večerov na Gradu Kromberk je bil posvečen vojaškim pokopališčem v Posočju. Gre za zadnja počivališča vojakov, ki so padli v bojih na soških bojiščih: med prvo svetovno vojno in po njej je bilo teh pokopališč veliko več kot danes, saj je vsaka jasa ali dolinica sprejemala večje ali manjše število umrlih na fronti.

V obdobju med vojnama so manjša pokopališča ukinjali in posmrtne ostanke padlih prenašali v večje objekte. Vzdolž Soče je danes kakih 60 vojaških pokopališč. Velika večina le-teh je bila dolgo zanemarjena, zapuščena in prepuščena krajam in vandalskim dejanjem. Zdaj se je slika spremenila, saj je večina teh z zgodovino prežetih krajev lepo urejena. Poleg pristojnih služb v Sloveniji in ponekod tudi v Italiji so se v obnovo vključila tudi združenja iz držav, iz katerih so pred sto in več leti prihajali padli vojaki. Zelo pogosti so tovrstni obiski iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške, Češke in Poljske, zadnje čase tudi iz Slovaške, Ukrajine in celo iz Rusije.

O raziskavah, evidentiranju, obnovi in vzdrževalnih posegih je na Gradu Kromberk spregovoril zgodovinar Mihael Uršič iz Ustanove Fundacija Poti miru v Posočju. Ustanova ima sedež v Kobaridu, svoj delokrog pa ima v vsem Posočju. Po uvodnem pozdravu predstavnika Goriškega Muzeja, Marka Klavore, je predavatelj s pomočjo fotoposnetkov pokopališč, nagrobnikov in raznih dokumentov podrobno orisal stanje teh objektov, ki iz leta v leto prikličejo več turistov iz raznih krajev Evrope. To se vidi po zastavicah, šopkih cvetja in drugih narodnih simbolih, ki jih obiskovalci pustijo na posameznih grobovih, ali na večjih spomenikih, ki so po navadi postavljeni sredi teh pokopališč.

Več v nedeljskem Primorskem dnevniku.