Fotografije o tržaški železarni in njenem koncu

Pet let je minilo, odkar je škedenjski zmaj zadnjič izbruhnil ogenj. Aprila leta 2020 so namreč v škedenjski železarni proizvedli še zadnje škedenjsko lito železo, odtlej pa se je dejansko razblinilo javno zanimanje za to območje, ki je Trstu in Škednju dalo nekaj relativne blaginje, seveda ob okoljski škodi. V spomin na zaprtje železarne in, širše, na konec tržaške težke industrije, so v torek odprli razstavo La Ferriera di Trieste: frammenti di una fine? Enrica Conteja. Odprtje razstave, ki bo v kavarni San Marco na ogled do 8. maja, pa je bilo priložnost za razpravo o vlogi železarne in prihodnosti tega območja, ki se obeta zeleno.

O železarni in njenem koncu so se pogovarjali Enrico Conte, ki je bil dalj časa uradnik na Občini Trst odgovoren za javne naložbe, tržaški odbornik za prostorsko načrtovanje Michele Babuder, ki je odraščal ob vznožju škedenjskega griča, arhitektka tržaške pristaniške uprave Giulia Zolia, fotografska kritičarka Monica Mazzolini ter direktor tržaškega urada tiskovne agencije Ansa Francesco De Filippo. Projekt je namreč nastal v tesnem sodelovanju med De Filippom in Contejem, ki se je medtem upokojil. V zadnjih dneh delovanja železarne sta se podala na njeno območje, iz obiska je nastal De Filippov dokumentarni film L’ultimo calore d’acciaio, Contejeve fotografije pa so ta leta samevale v predalu. Dokler mu ni letos kavarna San Marco ponudila svojih prostorov za enomesečno razstavo.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.