V slovenskih vrtcih bo več otrok

Slovenske vrtce na Goriškem bo v prihodnjem šolskem letu obiskovalo več otrok kot letos. Trenutno štejeta Večstopenjska šola Gorica in Večstopenjska šola Doberdob v vrtcih skupno 320 malčkov, v šolskem letu 2025/2026 pa jih bosta predvidoma 344. Vse več povpraševanja je tudi za pomladna oddelka, ki delujeta v Sovodnjah in Štandrežu. Na Večstopenjski šoli Gorica se sicer za razliko od doberdobskega ravnateljstva soočajo z osipom na prehodu med vrtci in osnovno šolo, število osnovnošolcev pa se v primerjavi s letošnjim šolskim letom ne bo bistveno spremenilo.

Nekateri so izbrali Sovodnje

Skupno naj bi prvi letnik vrtcev goriške večstopenjske šole, kamor spadajo vrtec Ringaraja in Sonček v Gorici, vrtec Pika Nogavička v Štandrežu, vrtec Pikapolonica v Pevmi, vrtec Kekec v Števerjanu in Mavrica v Bračanu, od septembra obiskovalo 72 otrok. V vseh vrtcih Večstopenjske šole Gorica pa bo predvidoma 223 otrok, devet več kot lani. »Kar se tiče vrtcev, so števila precej podobna kot v prejšnjih letih,« ocenjuje ravnatelj Večstopenjske šole Gorica Davide Clodig. Za določene vrtce je več povpraševanja in bo potrebno nekatere otroke preusmeriti drugam, pove ravnatelj. Zaradi tega, pojasnjuje Clodig, sedanji podatki o vpisih v vrtcih še niso dokončni.

Demografskega padca v vrtcih še ni občutiti, nadaljuje ravnatelj. »Če gledamo zgolj podatke, ni videti velikih sprememb. Problem je vedno v tem, ali nam uspe vse te otroke obdržati, da se vpišejo tudi na slovensko osnovno ter nato prvostopenjsko in drugostopenjsko srednjo šolo,« poudarja Davide Clodig in dodaja, da so sicer nihanja normalna. Tudi z osipom na prehodu med vrtcem in šolo se soočajo vsako leto. Slovenske vrtce obiskuje namreč tudi več malčkov iz italijansko govorečih družin, ki se potem odločijo za šolanje v maternem jeziku. »Nekaj otrok smo letos na Večstopenjski šoli Gorica izgubili tudi zaradi ponudbe podaljšanega bivanja v Sovodnjah, saj so nekatere družine izbrale to opcijo. To sicer pomeni, da so otroci vsekakor ostali na slovenskih šolah,« razlaga ravnatelj.

Tudi znotraj Večstopenjske šole Gorica so v tem šolskem letu ciljali na uresničitev podaljšanega bivanja s pomočjo deželnega prispevka in v sodelovanju z Dijaškim in Mladinskim domom. »Startali pa smo prepozno in projekta ni bilo mogoče udejanjiti,« pravi Clodig. Osnovne šole Večstopenjske šole Gorica bo v prihodnjem šolskem letu obiskovalo skupno 273 otrok, prve razrede pa predvidoma skupno 49 otrok, štiri manj kot lani. Nihanja so povsod zelo rahla, saj ostajajo v primerjavi z letošnjim šolskim letom na vseh šolah števila učencev v prvih razredih bolj ali manj enaka.

V Doberdobu brez osipa

Zelo zadovoljni so s številkami v Doberdobu. V vrtcih Večstopenjske šole Doberdob, kamor spadajo vrtec Čriček v Doberdobu, vrtec Čira čara v Sovodnjah in vrtec Barčica v Romjanu, bo prvi letnik obiskovalo 46 malčkov, skupno pa bo 121 otrok, petnajst več kot v tekočem šolskem letu. Nekoliko manj številen bo sicer prvi letnik vrtca Čriček v Doberdobu, v katerega so se vpisali trije otroci. »Tu je občutiti negativni učinek demografskega padca, saj je bilo v zadnjih letih manj rojstev,« pravi namestnica ravnateljice Večstopenjske šole Doberdob Francesca Bruno.

Tako v vrtcu Čira Čara v Sovodnjah kot v vrtcu Barčica v Romjanu pa beležijo porast. Osipa na prehodu med vrtcem in osnovno šolo v bistvu ni. Predvsem navdušeni so letos z vpisi v osnovno šolo Prežihovega Voranca v Doberdobu, kamor se je vpisalo 14 otrok, kar deset več kot lani. »Starši potem izbirajo glede na sistem, ki jim najbolj odgovarja. V Doberdobu in Sovodnjah imamo tako urejeno, da lahko osnovnošolci na šoli popoldne pišejo domače naloge, v Romjanu pa je celodnevni pouk,« za Primorski dnevnik razloži Francesca Bruno, ki pojasni, da trenutna števila vsekakor še niso dokončna. Prošnje za vpis dobivajo namreč tudi poleti vse do septembra, saj se lahko starši premislijo ali preselijo.

Pomladna oddelka polna

Veliko povpraševanja je za oba pomladna oddelka, tako v Sovodnjah kot v Štandrežu, ki sta namenjena otrokom od drugega do tretjega leta starosti. Sovodenjski pomladni oddelek je začel delovati z začetkom tekočega šolskega leta. »Povpraševanja bo vedno več,« meni ravnatelj Davide Clodig. »Tudi na tem področju stremimo k temu, da bi uveljavili sistem 0-6, pomladnega oddelka, kot veleva zakon. Upam, da bomo šli naprej tudi z jaslično ponudbo in zagotovili kritje celega obdobja,« se nadeja Davide Clodig.

Tako štandreški kot sovodenjski pomladni oddelek sprejme lahko največ deset malčkov. Mesta so trenutno zapolnjena, vpise pa sprejemajo tudi med letom, saj se lahko zgodi, da se kdo odpove mestu. V Sovodnjah so letos za pomladni oddelek prejeli šestnajst prošenj oz. predvpisov. »Šest jih je sicer poslalo prošnjo bodisi v Sovodnje kot v Štandrež, da bi si zagotovili mesto,« pove Francesca Bruno.