Upesnjene misli, spomini in čustva za žrtve holokavsta

Tišina, glasba in verzi. Dialog med klavirjem in pesnikom, ki je poslušalce z besedo popeljal v kraje zločina, ki jih je sam prehodil in od koder se ni več vrnil. Enajst let in pol tišine za pesnika in klavir je naslov glasbeno-pesniškega projekta, ki sta ga v četrtek oblikovala pesnik in avtor istoimenske zbirke David Bandelj in pianistka Ingrid Mačus. Prva javna in nekoliko drugačna predstavitev pesniške zbirke Enajst let in pol tišine je gledalce v veliki dvorani Kulturnega centra Lojzeta Bratuža hkrati presenetila in presunila, gotovo pa jih ni pustila ravnodušne.

Enajst let in pol tišine je pesniška zbirka goriškega pesnika Davida Bandlja, ki je leta 2020 izšla pri Slovenski matici v sozaložništvu z založbo Mladika. Enajst let in pol je čas, ki bi ga človek preživel v tišini, če bi vsaki žrtvi holokavsta posvetil minuto molka. Temu času je David Bandelj posvetil upesnjene misli, spomine in čustva, ki so ga spremljali v dveh obiskih taborišča Auschwitz-Birkenau, ko je tja pospremil dijake.

Glasbeno-pesniški večer je začela pianistka Ingrid Mačus, ki je z glasbeno kuliso ustvarjala primerno melanholično vzdušje. David Bandelj je svoj nastop začel s branjem prve pesmi v zbirki z naslovom Pred začetkom, ki napove vsebino razmišljanj in čustev, v katera se bo pesnik spustil v naslednjih verzih. Ob podlagi večkrat neuglašenih ali utišanih in železnih zvokov klavirja se je prepletala dvojnost, ki jo najdemo tudi v zbirki.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.