Starodavna vasica Pedrovo z izjemno razgledno točko nad Braniško in Vipavsko dolino bi pred tremi desetletji skoraj izumrla, saj sta tu živela le še dva priletna domačina. Potem so se sem znova začeli priseljevati ljudje, danes pa v kraju vztraja 18 stalnih prebivalcev, ki se v vasici trudijo prepletati niti ekološkega kmetijstva, kulture in turizma. Med njimi sta tudi Borut Kokalj in Tom Ločniškar, ki tu skrbita za čredo kraških ovc oziroma istrskih pramenk ter drežniških koz. Obe avtohtoni pasmi spadata med ogrožene vrste, mleko obeh pasem pa je izjemno bogato in lastnikoma kmetije omogoča izdelavo palete produktov, katerih okusi odražajo prvinskost okolja ter živali.
Nadvse zanimiva zgodba, ki sta jo Borut Kokalj in Tom Ločniškar začela pisati pred petnajstimi leti, se je začela v Gabrovici pri Komnu, najprej zgolj z dvema ovcama. A že v nekaj letih je nastala čreda s 35 do 40 ovcami in kozami, ki so skupaj z lastnikoma našle nov dom na Pedrovem. Pred enajstimi leti se je resneje začela razvijati ekološka kmetija Domačija Čilčevi, ki sta jo gospodarja vodila ob dveh polnih zaposlitvah, kar je bilo izjemno naporno. Zato se je Tom odločil, da bo službo pustil ter se posvetil kmetovanju in sirarjenju. Z Borutom sta že dolgo vedela, da si na kmetiji želita avtohtonih pasem živali, ki so se jima zdele za ekološki način kmetovanja najprimernejše. Izbrala sta lokalne pasme, ki so se skozi stoletja prilagajale danosti okolja v tem delu države: to so kraške ovce oziroma istrske pramenke in drežniške koze. Kraške ovce oziroma istrske pramenke so ena najbolj ogroženih pasem ovc v Sloveniji, saj jih je v državi le okrog 700 in se trenutno pasejo na zgolj štirih kmetijah. Drežniške koze pa so edina slovenska avtohtona pasma koz. »Drežniških koz je še bistveno manj kot istrskih pramenk, saj jih je v Sloveniji med 400 in 500. V državi jih najdemo na približno 20 manjših kmetijah, za to pasmo koz pa je značilno, da nimajo toliko mleka, kot ga imajo modernejše pasme koz, ki so bile selekcionirane za industrijsko rejo. Je pa zato mleko drežniških koz bolj bogato in vsebuje večje deleže beljakovin in maščob,« pojasnjuje Borut Kokalj. Zato imajo tudi izdelki iz takšnega mleka po njegovih besedah svoj karakter in so drugačni. Kot zanimivost naj povemo, da se živali z Domačije Čilčevi pasejo 24 ur na dan in da molža poteka na pašnikih. »Tako se bogastvo kraških pašnikov, ki so eni najbolj bogatih po vrstni sestavi v Evropi, in prvinskost teh živali odražata v karakteristiki izdelkov,« izpostavlja sogovornik.
Trenutno imata lastnika ekološke kmetije okrog 45 ovc, skupaj z mladicami, prav toliko je tudi koz. Iz njihovega mleka v sirarni nastaja široka paleta izdelkov, ki vključuje ovčje in kozje jogurte, kremne sire oziroma skute, mlade sire, sire s plemenitimi plesnimi, zorjene sire, poltrde sire, sire za pečenje, albuminsko skuto, sirotko ter seveda ovčje in kozje mleko. Ob tem se na domačiji prav vsako leto potrudijo, da v sirarni nastane kakšen nov izdelek. »Prav vsak izdelek domačije Čilčevi je poseben in ima svojo zgodbo,« je prepričan Tom Ločniškar. »Mogoče ti je pri srcu proces, v katerem nastane, okus ali pa kaj tretjega,« pravi. Da so izdelki iz ekološke kmetije resnično kakovostni, potrjuje več nagrad v sklopu projekta Dobrote slovenskih kmetij: ovčji jogurt in kremni kozji sir sta tako že dve leti zapored dobila zlato priznanje z vsemi točkami. Sicer pa večino izdelkov z domačije Čilčevi lastnika kmetije prodata kar doma, v lični trgovinici, ki je odprta vsak vikend. »Ljudem ni težko priti do sem. Nekaj je dostav stalnim strankam, potem je tu še manjša trgovinica v Ljubljani, dvakrat na mesec je organizirana dostava na Idrijsko in enkrat na mesec v Ljubljano, nekaj prodamo tudi preko spletnih portalov,« poudarjata. Med njimi je tudi portal za trženje lokalno pridelane hrane iz Vipavske doline in Goriške z imenom Tržnica na borjaču; gre za skupen projekt Mestne občine Nova Gorica in občine Ajdovščina ob podpori občine Renče-Vogrsko in v sodelovanju z Regijsko razvojno agencijo ROD Ajdovščina. Omenjeni spletni portal se je lani uvrstil med 100 najboljših trajnostnih zgodb po izboru organizacije Green Destinations.