Skozi papirnate zgodbe oživili goriško zgodovino

Galerijo Ars na Travniku od ponedeljka bogatijo zgovorne zgodbe na papirju - kamišibaji, ki vsak na svoj način posredujejo utrinke zgodovine 20. stoletja na Goriškem. Tu lahko na primer vidimo prizore iz življenja Maxa Fabijanija, bratov Rusjan in grofice Liduške. Ovekovečene so tudi zgodbe o tihotapstvu, judovska pravljica, pesmi Giuseppeja Ungarettija in poezija Ljubke Šorli. »Iz pozabe smo želeli iztrgati tudi pripovedi babic na Goriškem,« je dejala Katerina Ferletič in pojasnila, da je znotraj razstave en del posvečen prav tem briškim, kraškim in furlanskim zgodbam.

Razstavljeni kamišibaji, ki so jih z najrazličnejšimi tehnikami izdelali dijaki, učiteljice, vzgojiteljice in profesorice, so nastajali skozi celo letošnje leto v sklopu projekta Zgodbe na papirju - pripovedi med sliko in besedo. Projekt, ki ga je vodila Katerina Ferletič, se je začel januarja.

Kamišibaj na Goriškem

Na odprtju je uvodoma pozdravila predsednica Kulturnega centra Lojze Bratuž Franka Žgavec in nato predala besedo Katerini Ferletič, ki je številnim navzočim najprej postregla s krajšim orisom zgodovine kamišibaja na Goriškem. Že pet let je minilo, odkar smo se tudi v naših krajih prvič soočili z japonskim papirnatim gledališčem. »Začeli smo leta 2020, ki ni bilo najbolj naklonjeno leto za gledališče, ker je takrat divjal covid. Zato smo si zamislili, da bi organizirali prvi zamejski kamišibaj festival in ga poimenovali Kamišibaj dan. Od takrat naprej festival prirejamo vsako leto,«je obrazložila in dodala, da jim je to dalo moč in pogum, da so avgusta napisali projekt in ga oddali na Deželo FJK, ki ga je odobrila. Projekt je bil namenjen predvsem mladim, cilj pa je bil obeležiti in pripovedovati zgodovino 20. stoletja na Goriškem. »Projekt se je uradno začel z intervjujem, ko je RTV Slovenija snemal skupino Furje z burje - tj. skupino kamišibajkaric od Vipavske doline do Krasa,«je povedala Ferletičeva in pristavila, da so nato pričeli z delavnicami.

Kako je potekala delavnica?

Sodelovalo je približno 20 mladih kamišibajkarjev in kamišibajkaric pod 35. letom starosti, ki so se lahko učili od samih mojstrov na področju japonskega papirnatega gledališča. Delavnice, skupno jih je bilo šest, so potekale od februarja do marca in sta jih vodila Boštjan Oder, predsednik Društva Kamišibaj Slovenija, in igralka, lutkarica ter kamišibajkarica Vanja Iva Kretič. Dve delavnici pa so vodile tudi članice skupine Furje z burje Silva Karim, Vesna Marion, in Vlasta Markočič.

»Vsakdo si je izbral neko zgodbo, pripravil je scenosled, potem pa je izdelal svoj kamišibaj, pri čemer so priskočile na pomoč prav likovne umetnice skupine Furje z burje. Potem pa so se še urili v nastopu,«je obrazložila Katerina Ferletič. Ob zaključku delavnice, prve dni aprila, so namreč kamišibajkarji s svojimi izdelki tudi nastopili v centru Bratuž. Publika si je takrat lahko ogledala kar 14 novih kamišibajev. Kamišibajkarji pa so potem imeli turnejo po deželi. »Imeli smo več kot deset nastopov. Izračunala sem, da smo zaigrali več kot 100 kamišibajev, v slovenščini, italijanščini in furlanščini,«je še povedala Katerina Ferletič in zaključila rekoč, da je v pripravi tudi katalog, ki zaobjema letošnji projekt in tridnevni državni festival kamišibaja, ki je potekal v začetku septembra pri Močnikovem domu, kjer so se zbrali vsi najboljši kamišibajkarji iz Slovenije po selekciji Igorja Cvetka.

Razstava kamišibajev bo v Galeriji Ars na goriškem Travniku na ogled do 30. novembra od torka do sobote od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19. ure. Razstava je sklepno poglavje razčlenjenega projekta Zgodbe na papirju, katerega nosilec je KC Bratuž, partnerji pa Skupnost družin Sončnica, Društvo Kamišibaj Slovenija, NŠK, DIZ Cankar Vega Zois iz Gorice in CTA iz Gorice.