Spomladi obnova goriške poti na Kostanjevico

»V Gorico priti in se na Kostanjevico ne povzpeti, je isto, kakor v Rim iti, pa papeža ne videti,« je v 19. stoletju zapisal pater Chiaro Vascotti, prvi pisec kostanjeviške zgodovine. In ravno Kostanjevica je ena od znamenitosti, ki jih želita Nova Gorica in Gorica leta 2025 skupaj pokazati svetu. Da bi bil sprehod do tamkajšnje cerkve in samostana, kjer si med drugim lahko ogledamo grobnico Burbonov in Škrabčevo knjižnico, še varnejši in prijetnejši, sta se goriška in novogoriška občina že v prejšnjih letih odločili za revitalizacijo čezmejne poti, ki pelje na tamkajšnji grič, od koder se odpira čudovit razgled na mesti in okolico.

Na slovenski strani so stroji zabrneli v prejšnjih mesecih – javno naročilo so oddali podjetju Zides, pogodbena cena je 106.451,89 evra –, na goriški pa bodo po besedah župana Rodolfa Ziberne dela stekla spomladi. Njihov obseg bo v primerjavi z vsebino študije izvedljivosti, ki jo je Občina Gorica sprejela lani in je predvidevala naložbo v višini 435.000 evrov, bistveno skromnejši. »Omejili se bomo na ureditev gozdne steze, ki pelje do državne meje in se bo priključila na obnovljeno pešpot na slovenski strani,« pravi Ziberna. Na naše vprašanje, zakaj so v sklepu, ki ga je občinski odbor sprejel tik pred novim letom, za obnovo poti na Kostanjevico predvideli samo 30.350 evrov, župan takole odgovarja: »Pred leti, ko sem se skupaj s takratnim novogoriškim kolegom Miklavičem zavzel za ureditev čezmejne peš poti na Kostanjevico, sem imel v mislih samo obnovo zanemarjene makadamske poti, ki pelje do državne meje. Projekt je nato s časom prerastel v korenitejšo obnovo celotnega območja, vključno z Ulico Cappella s svojim značilnimi kamnitimi tlakovci. Po lanskih izračunih bi za vse to potrebovali preko 400.000 evrov,« razlaga župan in ocenjuje, da bi bil danes znesek zaradi porasta cen surovin gotovo še višji. »Vprašali smo se, ali bi bila tako velika naložba v tem trenutku smiselna, predvsem glede na to, da je Ulica Cappella prehodna. Obenem je treba upoštevati, da bi zahteval tako obširen projekt izdelavo predhodnega, dokončnega in izvršilnega načrta ter izvedbo javne dražbe, ki bi terjala veliko časa. Skratka, če bi šli v to, bi do leta 2025 ne imeli obnovljene čezmejne poti in bi celo tvegali popolno zaporo zaradi gradbišča,« meni Ziberna in pristavlja, da so se posledično odločili za enostavnejšo varianto. »Za zdaj bomo torej uredili samo gozdno stezo. Ker ne govorimo o visokih zneskih, ne bo treba izpeljati dražbe. Dela se bodo predvidoma začela spomladi in ne bodo trajala dolgo, kar pomeni, da bomo še v tem letu imeli urejeno čezmejno sprehajalno pot,« napoveduje Rodolfo Ziberna.