Slovenščina le na obrobju, vseh pravic ne uveljavljamo

Slovenska občinska konzulta v Gorici je bila ustanovljena leta 1974, letos mineva 50 let od začetka njenega delovanja. Posvetovalni organ je bila tema četrtkovega Srečanja pod lipami v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici, kjer so gostili nekdanja predsednika konzulte Damijana Paulina in Iva Cotiča ter Alda Rupla, njenega dolgoletnega člana. Večer, ki je nastal v organizaciji Krožka Anton Gregorčič, KC Bratuž in SD Sončnica, je vodil novinar Matevž Čotar.

Slovenska konzulta pri goriški občini je posvetovalni organ, ki ga sestavlja 15 članov. Njen prvi predsednik je bil Emil Valentinčič. Damijan Paulin, ki je bil član konzulte od leta 1991 do leta 2021 in ji je en mandat tudi predsedoval, je spomnil na nekatere pomembne dosežke, kot so bili postavitev kipa Simonu Gregorčiču v Ljudskem vrtu, ki je prvi spomenik posvečen slovenskemu ustvarjalcu v mestu, postavitev plošče Primožu Trubarju na Stolnem trgu in ploščo na Travniku, ki spominja na tolminski punt, pa še publikacijo Goriza 1001-2001. Slovenci v Gorici, ki je izšla v sodelovanju s Slorijem.

Uredil jo je profesor Rupel, ki je bil od vsega začetka član posvetovalnega organa, to se pravi od ustanovitve leta 1974 vse do leta 2007. Kot se dobro spominja, se je ob njenem nastanku konzulta imenovala Konzulta za vprašanja mestne etnične manjšine. »Imenujmo jo sramežljivost, dejansko je bilo to nasprotovanje,« je povedal Rupel in poudaril, da sta izrazu, da gre za organ za slovensko manjšino v mestu, nasprotovali predvsem sredina in desnica v občinskem svetu. V svojih mandatih v slovenski konzulti je bila Ruplu pri srcu predvsem slovenska toponomastika v mestu. »Občina Gorica ima približno od 180 do 210 poimenovanj ulic, trgov in oširkov, od tega je samo 12 krajev posvečenih reprezentativnim Slovencem,« je pojasnil Rupel, ki je skupaj s profesorico Marijo Češčut, ki je bila tudi sama članica konzulte, prispeval k štirim poimenovanjem. Kot je poudaril, pa se je slovenščina ustavila na obrobju mesta - v Štandrežu, Podgori, Oslavju - in ni prodrla v središče.

Odvisno od ušes ...

Ivo Cotič je konzulti predsedoval od leta 2007 do leta 2012, ko je bil župan Ettore Romoli. Potem ko je bila pred tem levosredinska uprava naklonjena manjšini, so se z desnosredinsko koalicijo stvari spremenile. »Prva seja konzulte je bila tistega leta sklicana oktobra, prva nevšečnost pa je nastopila decembra na račun otrok. Nato so leta 2008 z odlokom izginili trijezični letaki v mestu in stvari so se samo stopnjevale,« je opisal Cotič, ki si je prizadeval predvsem za izgradnjo slovenskih jasli in za vidno dvojezičnost. »Konzulta je v različnih obdobjih veliko stvari predlagala, preostalo je odvisno od občinske uprave: ali naletiš na ušesa, ki so pozorna, ali ne,« je še dodal Cotič in izpostavil pomen, ki ga konzulta ima danes, saj smo vsi in še posebno mlajši člani manjšine izgubili zavest o pomenu uporabe slovenskega jezika v javnosti. »Rad bi videl, da bi konzulta še bolj spodbujala občane in na splošno civilno družbo, da uveljavlja pravice, ki jih imamo in nam pripadajo. Večina nas na to ne bo opozarjala, mi smo poklicani, da se s tem vsakodnevno ukvarjamo,« je bil še jasen Cotič. Na to se je povezal tudi sedanji predsednik konzulte Aleš Waltritsch, ki je sedel med publiko; strinjal se je, da si pripadniki slovenske manjšine v Gorici moramo malce osvežiti spomin glede vsega, kar lahko zahtevamo v slovenskem jeziku predvsem v javni upravi, k temu pa je dodal, da je po njegovi oceni današnja uprava vse prej kot naklonjena Slovencem v mestu, čeprav bi na prvi pogled lahko izgledalo drugače.