Rešeljikov med in kraška ovca dobila polžka

Nova količka na poti uveljavljanja vrhunske kmetijsko-gastronomske ponudbe in posledično kakovostne turistične privlačnosti Krasa. To predstavlja razglasitev dveh postojank (it. presidio) Slow Food Krasa – za rešeljikov med in kraško ovco –, na embalažah katerih bo po novem prilepljen znak polževe hišice, simbol Slow Fooda. Svečana predstavitev z okušanjem izvirno pripravljenih obravnavanih izdelkov je potekala v sredo popoldne v Lokandi Devetak na Vrhu. Srečanje je nudilo priložnost za izmenjavo mnenj in pregled razvojnih perspektiv kraškega kmetijstva in turizma.

Postojanke počasne hrane utrjujejo koristi, ki jih ta ima za zdravje. Združenje Slow Food (SF) se bori za tradicionalno hrano zoper nevarnosti njenega izginotja. Z imenovanjem postojank si prizadeva za ohranjanje in razvoj skupnosti, ki se prepoznavajo v »dobri, čisti in pravični« hrani. Kras, ki je doslej lahko računal na eno samo postojanko SF (za oljčno olje) bo odslej s tremi postojankami SF bolj razpoznaven. Gre za rezultat dela, ki so ga z vztrajnostjo in sodelovanjem dosegli pridelovalci in člani goriškega ter tržaškega združenja Slow Food ob podpori avtonomne Dežele Furlanije - Julijske krajine in Lokalne akcijske skupine Kras. Določitev postojanke SF terja sprejem pravilnika, ki ga pridelovalci morajo spoštovati. »Dodelitev postojanke SF predstavlja uradno priznanje krajevnemu trajnostnemu načinu kmetovanja. Gre za mednarodno pomenljiv dogodek, ki poveže pridelovalce, gostilničarje, ljubitelje pristne hrane izven banalnih turističnih poti,« je na srečanju obrazložila državna koordinatorka SF Francesca Baldareschi.

Kraška ovčereja v Italiji že vrsto desetletij pomeni Antonič iz Cerovelj. Andrej Štoka, upravitelj istoimenske biološke kmetije, je navdušen ovčerejec, ki izžareva veselje do svojega dela. V vasi pod Grmado imajo 240, skoraj izključno kraških ovac, ki jih vsak dan pastirja vodita na pašo. Pred leti so imeli v reji še veliko ovc sardinske sorte, ki dnevno dajejo dva litra mleka. Kljub dejstvu, da kraške ovce dajejo polovico manj mleka, so se odločili zanje. Avtohtona izbira se zaradi kakovosti obrestuje. Mleko in posledično sir vsebuje arome rastlinja, ki uspeva le na kraški gmajni. Bližino morja se tudi »čuti« v izdelkih. Jagnjetina, ki sta jo pripravili kuharici Gabriella Cottali (Lokanda Devetak) in Michela Fabbro (Rosenbar) ter je goste večera navdušila, je pravilnost Antoničeve izbire samo še potrdila.

O čebelah, ki v naših krajih proizvajajo edinstven rešeljikov med, je na srečanju poročal trebenski čebelar miljsko-kriškega rodu Fausto Settimi. Z raziskavo v rokah, ki jo je na Tržaškem po vojni izdelala Zavezniška vojaška uprava, je govoril o redkosti tega medu. Rešeljike naj bi v tolikšni meri kot pri nas uspevale le še na Sardiniji, v manjši meri pa v Istri in Spodnji Furlaniji. Leta 1950 je na Tržaškem delovalo 60 čebelarjev, ki so pridelali tri stote medu. Na rešeljikov med, ki so ga v Italiji napačno imenovali »di marasca«, bo dodelitev Slow Food oznake blagodejno vplivala. Ta proizvodnja je izredno majhna. »Prav zaradi tega bi ga čebelarji ne smeli prodajati po nizki ceni,« pravi Settimi. Znano je, da je pridelovanje medu na Krasu in drugje dokaj zahtevno opravilo. V minulih letih so bile letine slabe, letošnjo pesti suša. Tudi rešeljikov med, kot že mnoge pridelke in jedi naših krajev, označuje večznačni značaj: njegov okus je zelo blag in hkrati (mandljevo) grenak. Čebele, je spomnil Settimi, ob nabiranju cvetnega prahu letijo do 3 in celo 5 kilometrov daleč od panja. »Čebele se rodijo in poginejo svobodne, prečkajo meje. Čebelar jim le uredi zatočišče – panj.« Ni zelo znano, da morajo za pridelavo 1 kilograma medu čebele opraviti pot, dolgo 40 tisoč kilometrov. Približno toliko, kot je obseg Zemlje. Ker gre za proizvod sodelovanja in neutrudnosti, so naši predniki izbrali čebelji panj za simbol skupnega dela.

Na predstavitvi, ki jo je vodil gostilničar in član goriške sekcije SF, Avguštin Devetak, je Antonella Picinelli (SF Trst) izpostavila negativne posledice za kmetijstvo in okolje, ki so odraz klimatskih sprememb. Predsednik LAS Kras David Pizziga je na srečanju poudaril, da kraški pridelki zaradi danih razmer in omejitev morajo ciljati na visoko kakovost.

Udeleženci srečanja so jedi večera zalili s svežimi kraškimi (Kmetija Bajta iz Saleža) in breškimi vini (Rado Kocjančič).