Četrtek, 26 december 2024
Iskanje

Poklon ruskim vojakom

Na pokopališču v Bračanu občutena svečanost

5. nov. 2019 | 6:25
Dark Theme

Prijatelj in sovražnik združena v smrti. To je v nemščini vklesano na velikem spomeniku na koncu avstro-ogrskega vojaškega pokopališča v Bračanu pri Krminu. In res, na tem pokopališču je po zbranih podatkih pokopanih 511 padlih vojakov raznih armad, med katerimi je tudi 150 ruskih ujetnikov. Poleg avstro-ogrskih vojakov so pokopani tudi italijanski, srbski in romunski ujetniki. Pokopališče v Bračanu je nastalo po oktobru 1917, ko se je po kobariškem avstro-ogrskem in nemškem preboju fronta pomaknila daleč na zahod, k reki Piavi. Spomenik na pokopališču pa so baje postavili šele septembra 1918, le dobra dva meseca pred koncem vojne. No, na tem pokopališču je v nedeljo potekala občutena slovesnost, namenjena ruskim umrlim vojakom. Na pobudo Giovannija Battiste Panzere, vnetega raziskovalca in zgodovinarja iz Krmina, sta se za nedeljsko slovesnost zavzeli Občina Krmin in rusko veleposlaništvo iz Rima. V tem primeru gre namreč za edino pokopališče v Italiji, na katerem so pokopani ruski vojaki v samostojnih grobovih označenih z imenom pokojnega. Rusko državo so na svečanosti predstavljali kapitan ruske mornarice Oleg Kovalev, major Evgenij Zapožkov in predstavnik ruskega veleposlaništva Aleksander Serebrjakov. Goste sta sprejela krminski župan Roberto Felcaro in namestnik goriškega prefekta Antonio Falso. Kljub slabemu vremenu z nadležnim dežjem se je svečanosti udeležilo precej ljudi, saj je nedvomno šlo za dogodek, ki v naših krajih ni najbolj pogost. Po sprevodu od vhoda do vojaškega predela sicer civilnega pokopališča je navzoče nagovoril Giovanni Battista Panzera, ki je opisal takratne dogodke, župan Felcaro pa je zlasti izpostavil skrb občine, ki si prizadeva za ureditev in vzdrževanje tega spominskega kraja. Oglasili so se tudi ruski gostje, ki so se v odlični italijanščini zahvalili krajevnim oblastem za izkazani posluh pri urejanju pokopališča in posameznih grobov ter iznesli misel, da žrtev iz preteklosti ne smemo pozabiti.Sledil je verski obred, pri katerem je sodeloval pravoslavni pop iz Vidma, ki mu je pri petju molitev v ruščini pomagal ženski kvartet, molitev v italijanščini pa je izrekel katoliški duhovnik iz Krmina.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava