Brici ne mečejo puške v koruzo

»Čezmejna kandidatura za vpis Brd na seznam svetovne dediščine Unesco je res zastala na mrtvem tiru, vendar se ne damo. Prepričani smo, da gre za pomemben razvojni projekt za ves obmejni prostor, zaradi tega bomo vztrajali.« Tako pravi deželni svetnik Diego Bernardis, ki je bil pobudnik vložitve kandidature Brd na Unescov seznam svetovne dediščine že leta 2014, ko je županoval Dolenjam. Po njegovih besedah bi bilo treba posodobiti dokumentacijo za vpis na poskusno listino in sprejeti dopolnila, ki bi zadevo premaknila z mrtve točke.

Decembra je deželni odbornik Mario Anzil na vprašanje deželnega svetnika Diega Morettija odgovoril, da je zastoj posledica nezanimanja iz Ljubljane. Za pojasnila smo zato zaprosili Urad Slovenske nacionalne komisije za UNESCO in na ministrstvo za zunanje zadeve, vendar odgovorov nismo prejeli.

Delali bodo na krajevni ravni

»Z delom je treba ponovno začeti na krajevni ravni, skupaj z občinami z italijanske strani in tudi z občino Brda. Po Evropski prestolnici kulture 2025, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, je lahko tudi vpis Brd na Unescov seznam pomemben dejavnik čezmejnega povezovanja,« pravi Bernardis. Po njegovih besedah se za vpis Brd na Unescov seznam še vedno zanima tudi več krajevnih podjetnikov, ki verjamejo, da gre za pomembno razvojno priložnost.

»Zadeva res že nekaj časa stoji, vendar se projektu nočemo odreči. Pred dvema tednoma sem se v zvezi z neko drugo zadevo mudila pri Francu Mužiču, županu Občine Brda, kjer tudi sami še vedno verjamejo v projekt. Čim prej moramo razumeti, kje se je zataknilo, in dobiti pravo pot, da projekt speljemo do konca,« pravi števerjanska županja Franca Padovan.

Tina Novak Samec, direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda, pojasnjuje, da je pobuda za vpis čezmejnega območja Brd nastala pred desetimi leti v Občini Dolenje. »Občina Brda je brez pomislekov pristopila k projektu in že takoj z Občino Dolenje večkrat sestankovala na to temo. Že takrat smo se upoštevajoč izkušnje drugih vpisov v Unescov seznam svetovne dediščine zavedali, da gre za tek na dolge proge in da je potrebno projekt temeljito pripraviti,« pravi Tina Novak Samec in pojasnjuje, da sta bili v ta namen ustanovljeni ožji tehnično-znanstveni skupini, ena na slovenski strani in druga na italijanski strani, ki vključujeta posameznike iz različnih področij in strok.

»Obrazec za vpis na poskusno listino, sestavljen po protokolu Centra za svetovno dediščino, je pripravljen, potrebne pa so še dopolnitve, katere so koordinirane s strani nacionalnega koordinatorja za Unescovo dediščino iz slovenskega ministrstva za kulturo. Dopolnitve so sicer odvisne od številnih aktivnosti, od vpisa v register kulturne dediščine, do prostorskega načrtovanja, plana upravljanja itd. Slednje velja za obe strani, saj gre za čezmejno kandidaturo in vključuje več obmejnih občin,« pravi naša sogovornica in nadaljuje: »Kot nam je znano, je bila nacionalna koordinatorica za Unesco v Ljubljani v kontaktu s pristojno italijansko kolegico v Rimu. Do dogovora, kdo oziroma katera stran naj bi dokument posredovala na Unesco kot skupen predlog za vpis na poskusni seznam svetovne dediščine, med državama, po informacijami, s katerimi trenutno razpolagam, še ni prišlo.«

Še verjamejo v priložnost

»Lahko pa na tem mestu zatrdim, da Občina Brda, tako kot briške občine na italijanski strani meje, globoko verjame v izjemnost tega našega prostora in zgodovinsko priložnost, ki nam jo nudi vpis na Unescov seznam kulturne dediščine, da edinstvenost naših briških krajev, ki se ne ozirajo na meje, ampak le na tukajšnjega človeka in naravo, predstavimo svetu. Ne nazadnje, kot pravi tudi sam Diego Bernardis, sta bila z briškim županom Francem Mužičem neke vrste predhodnika uspešne kandidature Nove Gorice in Gorice za Evropsko prestolnico kulture. Kjer je volja, je tudi pot in če je bil kulturni naboj čezmejnega prostora Nove Gorice in Gorice prepoznan, ni dvoma, da bomo uspešni tudi v Brdih glede Unesca,« pravi Tina Novak Samec. Po njenih besedah je sicer zaenkrat težko reči, kdaj bi se projekt lahko zaključil.

»Gre za dolgotrajen proces, ki na primeru že znanih vpisov med Unescovo dediščino nakazuje večletno delo. Zavedamo se, da je vpis v prestižno Unescovo družbo le pika na i pri trajnostnem razvoju in vsakodnevnih prizadevanjih ne samo institucij, temveč slehernega prebivalca Brd, pri ohranjanju naše krajine, dediščine, izročil. Za naš teritorij je izjemnega pomena tudi čezmejno sodelovanje, ki se je na nekaterih področjih na novo vzpostavilo. Mislim predvsem na področje sodelovanja različnih strok, ki delujejo na področju zgodovine, agronomije, kmetijstva, arhitekture, jezika, kulturne in naravne dediščine, izobraževanja, raziskovanja in drugih. Vzporedno nastajajo tudi številni čezmejni projekti in dogodki, ki še dodatno utrjujejo enotnost tega prostora. Veliko je stvari in podrobnosti, ki tako ali drugače vplivajo na termin uresničitve projekta. Lahko pa rečem, da bo to v trenutku, ko bodo pristojni presodili, da je dokument do potankosti zrel za prijavo na poskusni seznam. Občine in preostali vključeni v pripravo dokumenta moramo intenzivno delati naprej, da bo dokument res prepričljiv, temeljit in bo slikovito predstavljal edinstvenost čezmejne briške terasirane pokrajine, tudi v luči in duhu EPK 2025,« zaključuje Tina Novak Samec.