»Akacija medi pri 20 stopinjah, danes zjutraj jih je bilo 11«

»Vsaka tretja žlica, ki jo damo v usta, je delo čebel. Čebele v Evropski uniji obrnejo 24 milijard evrov na leto. Skratka, brez čebele ni življenja. Še kako se bomo spogledovali po čebelah čez kako desetletje,« je povedal Danijel Novak, gost zadnjega Srečanja pod lipami z naslovom Čebele in ekosistem - Ob svetovnem dnevu čebel.

V okviru svetovnega dneva čebel, ki ga obeležujemo 20. maja, so v četrtek v Kulturnem centru Lojze Bratuž v gostili Danijela Novaka, čebelarja, strokovnjaka in ne nazadnje predsednika Društva slovenskih čebelarjev - Trst, s katerim se je pogovarjal agronom Miloš Čotar. Dotaknila sta se raznih tem: od pomena čebele znotraj našega ekosistema, do različnih tipologij panjev, etičnosti čebelarjev, podnebja, čebeljih zajedavcev in apiterapije. Spregovorila sta tudi o Društvu slovenskih čebelarjev - Trst, ki je pred enim tednom slavilo deseto obletnico delovanja, med njegovimi ustanovitelji pa je bil tudi sam Novak.

Podnebje, zajedavci, pesticidi

»Evropska unija je skoraj na tem, da proglasi čebelo za ogroženo vrsto,« je pojasnil Novak in opozoril, da pred dvajsetimi leti ni bilo težav zaradi podnebnih sprememb, ki so dandanes vse bolj opazne tudi v naših krajih.

»Trenutno smo že na polovici maja, danes zjutraj pa je bilo na Krasu 11 stopinj, medtem ko akacija medi pri dvajsetih stopinjah. Cvetovi so, akacija lepo cveti, ampak deževno vreme in nizke temperature onemogočajo izletavanje čebel,« je obrazložil čebelar. Če čebele ne letijo iz panja, pa ne samo, da ne pobirajo cvetnega prahu in ni medu, ampak tudi ne oprašujejo. Poleg slabega vremena predstavljajo pravo nočno moro za čebelarje tudi zajedavci, še posebej varoja (v lat. Varroa destructor), ki neusmiljeno napada medonosne čebele in je od leta 1985 prisotna tudi v naših krajih. Vedno več težav bo povzročal tudi azijski sršen, proti kateremu ni načina, da bi se pred njim zaščitili.

Pojavljanje novih zajedavcev je posledica globalizacije, ti antagonisti čebel namreč v naše kraje prihajajo z Vzhoda z ladjami, ki prevažajo les in druge surovine. Velik problem predstavljajo tudi onesnaževanje in razne snovi, ki se uporabljajo v kmetijstvu in so prisotne v pesticidih in herbicidih. Uporabljanje čebelam škodljivih snovi je sicer na odprtem prepovedano, ni pa prepovedano v rastlinjakih. Delo čebelarja se je zaradi vseh teh faktorjev v zadnjih letih bistveno spremenilo. »Dandanes imamo šest mesecev dela s čebelami kot takimi, ostalih pet mesecev pa se moramo ukvarjati z zdravili,« je dejal predsednik Novak.

Društvo čebelarjev Trst

»Leta 1967 je nastal konzorcij v Trstu, v katerem je bilo skoraj več Slovencev kot Italijanov,« je povedal Novak in razložil, da je na začetku še vladala neka dvojezičnost, potem pa »nas niso sploh niti pozdravili po slovensko, kje pa, da bi govorili v slovenskem jeziku,« do trenutka, ko »sploh nisem vedel, koliko je bilo sploh Slovencev.« In Slovencev je bilo več kot polovica.

Nekateri člani so začutili potrebo, da bi ustanovili svojo skupino, in sicer zato, da bi se lahko pogovarjali v slovenskem jeziku in da bi lahko navezali tesnejše stike s Slovenijo, kjer je čebelarstvo veliko bolj razvito kot v Italiji. Ustanovili so skupino, kjer je edini pogoj za člane, da so čebelarji in da govorijo slovenski jezik. Novak je povedal, da so želeli posnemati društva, kakršna imajo v Sloveniji.

Čebelarstvo kot poslanstvo

V čebelarstvu, pravi Danijel Novak, je treba vedno ločevati med čebelarji in medarji. Prvi namreč mislijo na dobrobit čebel, drugi pa le na količino medu in na dobiček. »Bodimo etični,« je pozval in povedal, da čebelar ne sme pretiravati in preobremenjevati čebel. Prepričan je, da je čebelarstvo poslanstvo.

»Vsak ne more biti čebelar. Kajti v čebelarstvu so velika zadoščenja, a hkrati tudi velika razočaranja,« je opozoril in pojasnil, kako je neverjeten čebelji svet, kakšne neverjetne, še ne popolnoma raziskovane značilnosti imajo čebele, ki so na tem svetu dlje kot človek, kako deluje čebelja družina in kako je v njenem delovanju nekaj globokega in duhovnega, ki je lahko v zgled vsem nam. Na vprašanje, kaj lahko vsak posameznik stori za čebele, pa je predsednik Društva slovenskih čebelarjev Trst Danijel Novak odgovoril, da lahko pomaga čebelarju z odkupom kakega kilogram medu, saj čebelar ne dela le zase, konec koncev dela za vse ljudi.