Znani finalisti za nagrade o balkanski poti

Najnovejša tehnologija, s katero skuša Evropska unija preprečiti nezakonito prehajanje svojih meja. Zapleteni in dragi birokratski postopki, skozi katere morajo družine tistih, ki na balkanski poti izgubijo življenje, če želijo pokopati njihova trupla. Nasilne metode bolgarske policije, vzgibi, ki mlade Sirce in druge migrante silijo na pot ...

O tem pripovedujejo zgodbe, ki se potegujejo za nagrade balkanska pot (Rotta balcanica). Fundacija Luchetta Ota D’Angelo Hrovatin jih bo prvič podelila 27. januarja, da bi obeležila trideseto obletnico nasilne smrti treh tržaških novinarjev Marca Luchette, Saše Ote in Daria D’Angela v Mostarju.

Komisija je izbirala med 30 prispevki, pod večino so se podpisali mlajši freelancerji, in določila po tri finaliste v vsaki od obeh kategorij. Med tiskanimi mediji se za nagrado poteguje Linda Caglioni, ki je na straneh revije Altreconomia predstavila zgodbo Maročana Noureddina, ki je na balkanski poti izgubil sina in še vedno ne ve, kako in zakaj. Sorodni temi sta se posvetila tudi Simone Modugno in Linda Caglioni, finalista v kategoriji podob, ki sta v videoreportaži za televizijski kanal Rainews 24 opisala zapreke, preko katerih morajo družine, če želijo v domovini pokopati žrtve balkanske poti.

Med tiskanimi mediji sta se v finale uvrstili še Francesca Ghirardelli, ki je na straneh dnevnika Avvenire osvetlila nasilno dogajanje na bolgarski meji, in Anna Egle Ventre – ta je za revijo Left poiskala preživele z balkanske poti, ki v Italiji še danes nosijo posledice nasilja.

Med finalisti v kategoriji podob sta še dve videoreportaži, ustvarjeni za tretjo državno mrežo Rai. Giulia Bosetti in Eleonora Tundo (Presadiretta) sta na hrvaško-bosanski meji preverjali, kako visokotehnološke »obrambne« naprave, ki jih financira EU, vplivajo na življenje migrantov. Giuseppe Ciulla (Il cavallo e la Torre) pa je v Turčiji spoznaval zgodbe sirskih beguncev, ki sanjajo o novem življenju na koncu balkanske poti.