Življenje brez komuniciranja – hudo je za bolnika in za vse okrog njega

Beseda afazija zveni na prvi posluh morda zelo strokovno. Ni pa nekaj tako tujega in oddaljenega od našega vsakdana. To dokazuje tudi diplomska naloga Katerine Sossi, ki je pred nedavnim diplomirala iz logopedije na tržaški univerzi – Posameznik ni več v stanju povedati, kar želi. Težave z govorom se najpogosteje pojavijo po možganski kapi. Pogost vzrok so lahko tudi poškodbe glave in možganov po prometnih in drugih nesrečah, možganski tumorji ali možganske krvavitve zaradi prirojenih žilnih sprememb.

Od same uvedbe logopedije na tržaški univerzi leta 2016 je eno mesto namenjeno dvojezičnemu študentu ali študentki z znanjem slovenščine. Slednja ima pri diplomi Katerine Sossi ključno vlogo, saj se je pod mentorstvom Sonie Antoni poglobila v pomanjkanje slovenskih logopedov v javnih zdravstvenih ustanovah v Furlaniji - Julijski krajini. Openka, ki je petnajst let delala v potovalni agenciji, si je v določenem trenutku zaželela spremembe. Ko se je v Trstu pojavila omenjena možnost, je začutila, da je njena pot logopedska rehabilitacija odraslih.

Mednarodno združenje AIA (Association Internationale Aphasie) razlaga, da niti dve osebi, ki trpita za afazijo nista enaki – pojav je pri vsaki osebi namreč drugačen. Kako bi laikom obrazložili, kaj je afazija?

To je izguba sposobnosti govorjenja. Ni pa izključno problem govora, temveč same komunikacije. Lahko se pojavi na več nivojih. Posamezniki niso več sposobni pisati, imajo težave pri branju ... Obstaja več tipologij afazikov: nekateri govorijo zelo malo in imajo težave pri izgovarjavi, spet drugi govorijo ogromno, niso pa informativni. Mislijo, da so ti nekaj povedali, vendar od tega sogovornik ni ničesar razumel. Nekateri se tega zavedajo, drugi pa ne doumejo, zakaj ti sporočilo ni bilo jasno. Rekli ti bodo na primer »jabolko«, vendar bodo mislili na »sliko«. Živeti brez komuniciranja ni enostavno, hudo je tako za bolnike, kot za osebe okoli njih. Človeka, na katerega si bil navajen, ni več. Točnih podatkov o afaziji ni: zveza italijanskih logopedov Fli pa ocenjuje, da se ta pojavi med 21 in 38 odstotki ljudi, ki jih je prizadela možganska kap.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.