V petek zvečer se je v Tržaškem knjižnem središču zbrala množica ljudi, ki »je popoldanski špric zamenjala s predstavitvijo knjige«. Eno leto po objavi italijanske izdaje knjige Donne e confini, je avtorica Marta Verginella predstavila njen slovenski prevod. Ženske in meje med preteklostjo in koronavirusom je avtorica predstavila v sklopu pogovora z zgodovinarjema Manco G. Renko in Otom Lutharjem.
Slovenski prevod knjige je obenem tudi prva knjižna izdaja v zbirki, ki jo urejata Verginella in Eva Bahovec. Serija se bo posvečala ženskim študijam in predstavlja, kar se tega tiče, prvenec na Slovenskem.
Manca G. Renko je poleg knjige uvodoma pohvalila tudi avtorico in njen pogled na svet in na zgodovino. Verginella piše in dela namreč, tako Renko, v dveh kulturah, kar je izjemno bogastvo. Predvsem pa bogatita knjigo dva narativna glasova: o zgodovini žensk in meja ne piše le zgodovinarka – s historiografio žensk in meja se ukvarja tudi, če ne predvsem, ženska, ki mora prehajati meje.
»Ko sem bral besedilo sem slišal Marto govoriti.« S temi besedami je Oto Luthar pohvalil prevod knjige Miša Renka. Tudi sama avtorica je namenila pohvalne besede prevodu in podčrtala, da se s samim postopkom prevajanja ni pretirano ukvarjala. Izogibati se je namreč želela prilagajanju knjige. Prevečkrat se namreč, po njenem mnenju, v prevodih prikažejo spremembe in prilagoditve, te pa lahko kajpak povzročijo nesporazume.
Avtorica je navzočim orisala tudi reakcije kolegic in kolegov zgodovinark in zgodovinarjev: medtem ko so bile italijanske kolegice nad knjigo zelo navdušene, je bila od moških kolegov deležna večinoma molka.