Tržaška družba Interporto je v zadnjih letih bistveno razširila obseg delovanja. Najprej je imela samo tovorni terminal pri Fernetičih, nato so odprli prostocarinsko območje FREEeste v Boljuncu, se povezali s tovornim terminalom v Červinjanu, v začetku tega tedna pa je v Interporto vstopila še nemška družba Duisport, ki upravlja največje evropsko rečno pristanišče v Duisburgu. Nemci so deleže prevzeli od deželnega holdinga Friulia, ostali delničarji so pristaniški sistem, trgovinska zbornica ter tržaška in repentabrska občina.
Vsi ti pomembni premiki so se zgodili za časa predsednikovanja Giacoma Borrusa, ki je vrh Interportorta ta ponedeljek zapustil in predsedniško mesto prepustil Paolu Privileggiu. Z zdaj že nekdanjim predsednikom smo po telefonu poklepetali o uspehih družbe in potencialu, ki ga ima Trst.
Gospod Borruso, pod vašim predsedovanjem je Interporto doživel preobrazbo.
Družbi sem predsedoval malo več kot šest let. Interporto je bil vedno zelo pomembna logistična družba, ki se je sprva imenovala Autoporto, nastala pa je z namenom, da bi razbremenila obmejni promet in pritisk na mesto. S časom se je razvila in prevzela drugačno vlogo. Razvoj in ekspanzija tržaškega pristanišča ter vzpostavitev novih železniških povezav so s seboj prinesli zanimive priložnosti, ki bi jih bilo škoda zamuditi. Prvo priložnost, ki smo jo izkoristili, je bil nakup območja Wärtsile v Boljuncu. Naši delničarji so si to operacijo želeli pripeljati do konca, družba Interporto pa je bila pogumna in se za realizacijo te poslovne operacije zadolžila za več kot 14 milijonov evrov. Šlo je za zelo pogumno odločitev.
Dejavnosti v Boljuncu so še vedno omejene le na skladiščenje blaga, saj delovanje po načelih prostocarinske cone še ni mogoče. Ste optimist in verjamete, da bo na tem območju kmalu mogoče blago oplemenititi in mu dati dodano vrednost?
Območje v Boljuncu je v teh dveh letih postalo sestavni del logističnega sistema družbe Interporto. Res je, da po načelih prostocarinskega režima, ki je bil glavni cilj naše investicije, še ni mogoče delovati, a prizadevanja za to so v teku in prepričan sem, da bo akterjem, ki peljejo to zadevo naprej, uspelo.
Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.