Zakaj brati knjige tuje književnosti

39. kongres mednarodne zveze za mladinsko književnost Ibby, ki je avgusta potekal v tržaškem kongresnem centru, še vedno odmeva. Kako pa tudi ne bi, ko je v mesto privabil na stotine književnikov, avtorjev, prevajalcev in raziskovalcev iz vsega sveta. Postregli so z novimi vsebinami in primeri dobrih praks na področju promocije bralne kulture med mladimi.

V prostorih Oddelka za mlade bralce pri Narodni in študijski knjižnici v Narodnem domu v Trstu je v torek potekalo srečanje, ki ga je na valovih kongresa priredil Oddelek v sodelovanju z Ibby Italia, slovensko sekcijo Ibby in Centrom za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. S knjižničarko Ivano Soban so se o pomenu branja in dragocenosti knjig pogovarjale Elisabetta Lippolis, podpredsednica Ibby za Italijo, Tina Bilban, predsednica Slovenske sekcije Ibby, ter prevajalki iz in v manjšinske jezike Mateja Seliškar Kenda, predstavnica Društva slovenskih književnih prevajalcev, in Eva Valvo, predstavnica sindikata prevajalcev Strade, prav tako članici nacionalnih sekcij Ibby.

»Knjige so mostovi. Svoj breg reke poznamo, ne vemo pa, kaj nas čaka na drugi strani mostu, ki je speljan nad njo. Je reka na oni strani enake barve?« je sogovornice izzvala knjižničarka. Če bi se omejili na branje knjig iz lastne nacionalne literature, bi izgubili kompleksnost in bogastvo drugačnega pogleda, so potrdile sogovornice.

Več v današnji (petkovi) izdaji Primorskega dnevnika